Psihedelični citati, 2. del

Izjave znanih ljudi o psihedelikih in svojih psihedeličnih izkušnjah: Ray Manzarek, Timothy Leary, Federico Fellini, Albert Hofmann in Ken Kesey.


Ray Manzarek (1939–2013)(glasbenik, pianist skupine The Doors)

Skozi celotno zgodovino je človeštvo jemalo psihedelične snovi. Take snovi obstajajo zato, da nas povežejo z duhovi onkraj sebe, s stvarnikom, z ustvarjalno silo planeta.

Through all of history mankind has ingested psychedelic substances. Those substances exist to put you in touch with spirits beyond yourself, with the creator, with the creative impulse of the planet.

Psihedelična izkušnja ni vplivala le na duhovni razvoj naših prednikov, imela je neizmerljiv vpliv tudi na sodobno umetnost. Pretresla je ustaljene vzorce ustvarjanja na področju slikarstva, risanih in igranih filmov, literature in glasbe. Umetniki so se pod navdihom psihedelične izkušnje začeli bolj posvečati upodabljanju kompleksnih in prikritih notranjih duševnih procesov. To je omogočilo uprizarjanje arhetipnih tematik, ki nas branijo pred nihilizmom in eksistencialnim obupom. S tem je umetnost prevzela pozitivno družbeno vlogo, kakršno so nekdaj imeli miti. Ray Manzarek, član glasbene skupine The Doors, psihedelikom pripisuje vlogo orodja, ki omogoča transcendenco in stik z ustvarjalno silo sveta. Prav v te namene so psihedelike uporabljale, in jih ponekod še vedno uporabljajo, plemenske družbe. 


Timothy Leary (1920–1996)(psiholog, eden izmed pobudnikov psihedelične revolucije v 1960tih)

LSD je psihedelična učinkovina, ki občasno povzroči psihotično obnašanje pri ljudeh, ki je NISO vzeli.

LSD is a psychedelic drug which occasionally causes psychotic behavior in people who have NOT taken it.

LSD, meskalin in nekateri drugi psihedeliki so se od nekdaj uporabljali za začasno povzročanje tako imenovane eksperimentalne psihoze. Raziskovalci so to prakso kasneje opustili, saj so ugotovili, da kljub nekaterim podobnostim, psihedelično stanje ni primerljivo z običajnimi psihozami, ki so jih sicer zanimale. Kasneje se je razvil tudi urbani mit o tem, da naj bi LSD povzročal norost (trajno psihozo). A so sodobne statistične populacijske študije pokazale, da je med uporabniki psihedelikov opaziti statistično pomembno boljše duševno zdravje kot pri ljudeh, ki teh snovi ne uporabljajo. Psihedeliki so sicer znani po svoji klinično dokazani učinkovitosti pri zdravljenju raznih duševnih motenj (odvisnosti, depresij, obsesij, idr.). Prav tako se v tradicionalnih plemenskih družbah psihedelike že tisočletja uporablja tako za verske namene kot tudi za zdravljenje. Dr. Timothy Leary je ovrgel urbani mit o LSD-ju kot povzročitelju psihoze in dal vedeti, da se neracionalno (psihotično) obnašajo predvsem nekateri ljudje, ki nikoli v življenju niso imeli psihedelične izkušnje. V duhu časa je bil dojet kot sarkastičen, politiki in mnenjski voditelji, ki sami nikoli niso imeli izkušnje z LSD-jem, pa so začeli spodbujati množično histerijo in se do vprašanja uporabe LSD-ja obnašati povsem iracionalno (torej, kot bi bili psihotični). 


Federico Fellini (1920–1993)(eden najbolj slavnih filmskih režiserjev druge polovice 20. stoletja)

Predmeti in njihove vloge niso imele več nikakršnega pomena. Vse kar sem zaznaval je bila zaznava sama, sam pekel oblik in likov v odsotnosti človeškega čustvovanja, in odmaknjena od realnosti mojega nerealnega okolja. Bil sem orodje v navideznem svetu, ki je neprestano obnavljal svojo nesmiselno podobo v živem svetu, ki je bil tudi sam zaznan izven narave. In ker videz stvari ni bil več dokončen, temveč neomejen, me je to rajsko zavedanje osvobodilo od realnosti izven samega sebe. Tako ogenj kot vrtnica, kakor je bilo, sta postala eno.

Objects and their functions no longer had any significance. All I perceived was perception itself, the hell of forms and figures devoid of human emotion and detached from the reality of my unreal environment. I was an instrument in a virtual world that constantly renewed its own meaningless image in a living world that was itself perceived outside of nature. And since the appearance of things was no longer definitive but limitless, this paradisiacal awareness freed me from the reality external to myself. The fire and the rose, as it were, became one.

Uporaba LSD-ja, psilocibina in ostalih psihedelikov je znanstveno preverjeno najučinkovitejši, najpredvidljivejši in najvarnejši način za sprožanje mističnih izkušenj in se dandanes tudi uporablja v raziskovalne namene za razumevanje tovrstnih sicer redkih duševnih stanj. V te namene so psihedelike uporabljali, in jih še vedno uporabljajo, tudi pripadniki številnih tradicionalnih družb, predvsem v Južni Ameriki. Eno od najpogostejših občutij tekom mistične izkušnje je tako imenovani oceanski občutek ali občutek enosti. To je občutek, ko oseba svet zaznava mimo svojega jaza (ega), z zavestjo razširjeno onkraj sebe. Oseba vidi vzorce povezanosti med vsem kar nas obkroža. Celotno stvarstvo postane smiselno in povezano onkraj človeškega smisla in razumevanja. Federico Fellini je s pomočjo LSD-ja doživel izjemno dragoceno mistično izkušnjo enosti. Poskušal jo je opisati kar se da zvesto, a dejstvo je, da je tovrstno izkušnjo nemogoče v popolnosti opisati z besedami, zato bo tudi njegov opis izzvenel kot nerazumljiv vsakomur razen tistemu, ki je to izkušnjo tudi sam doživel. 


Albert Hofmann (1906–2008)(znanstvenik, farmacevtski kemik, izumitelj LSD, ki je tudi odkril njegovo psihedelično delovanje)

Menim, da v človeški evoluciji še nikoli ni bilo tako nujno imeti učinkovino LSD. Ta je le orodje za našo preobrazbo v to kar bi morali biti.

I think that in human evolution it has never been as necessary to have this substance LSD. It is just a tool to turn us into what we are supposed to be.

Delim prepričanje mnogih mojih sodobnikov o tem, da lahko le sprememba načina, kako gledamo na svet, ozdravi duhovno krizo, ki preveva vse vidike zahodne industrijske družbe. Morali se bomo premakniti od materialistične in dualistične paradigme, po kateri sta človek in njegovo okolje ločena, do nove zavesti o vse zaobsegajoči stvarnosti. Torej k takšni stvarnosti, ki vključuje izkustveni jaz, stvarnost, v kateri ljudje čutijo enost z živo naravo in celotnim stvarstvom.

I share the belief of many of my contemporaries that the spiritual crisis pervading all spheres of Western industrial society can be remedied only by a change in our world view. We shall have to shift from the materialistic, dualistic belief that people and their environment are separate, toward a new conciousness of an all-encompassing reality, which embraces the experiencing ego, a reality in which people feel their oneness with animate nature and all of creation.

Skozi svojo LSD izkušnjo, in doživeto novo podobo stvarnosti, sem se zavedel čudeža stvarstva, veličastvenosti narave ter živalskega in rastlinskega kraljestva. Postal sem zelo občutljiv za vprašanje prihodnosti vsega tega in nas samih.

Through my LSD experience and my new picture of reality, I became aware of the wonder of creation, the magnificence of nature and of the animal and plant kingdom. I became very sensitive to what will happen to all this and all of us.

Psihedelična izkušnja, če je dovolj globoka, da sproži mistično izkušnjo, prav zlahka spremeni pogled na stvarnost oziroma življenjsko paradigmo. Paradigmi dualizma in materializma resda marsikdo obdolžuje za grozljivo zgodovino zahodne civilizacije, ki sega od srednjeveške inkvizicije do grozot 20. stoletja, a razmišljati izven priučene paradigme je skoraj nemogoče. Prav zato posamezniki, ki so s pomočjo psihedelikov uspeli pobegniti iz okov teh paradigem, polagajo toliko upov v možnost korenitih sprememb na bolje. Tudi dr. Albert hofmann je polagal velike upe v zmožnosti svojega izuma, LSD-ja, in v psihedelike na splošno. Zato je bil izjemno razočaran in potrt zaradi prohibicije in pregona psihedelikov, ki sta se začela konec 1960-ih. Do konca življenja, umrl je star 102 leti, je ozaveščal ljudi o psihedelikih, za katere je menil, da bi nam lahko omogočili znosnejše sobivanje z naravo in s samimi seboj. 


Ken Kesey (1935–2001)(pisatelj, med drugim napisal “Let nad kukavičjim gnezdom”)

Verjamem, da smo s pojavom LSD-ja odkrili nov način razmišljanja, ki vpliva na pojav novih misli v našem umih. Zakaj ljudje mislijo, da je LSD zlo? Zakaj jih straši tako globoko, še celo tipa, ki ga je izumil? Kaj je na tem? To je zato, ker se bojijo, da je življenje več od tega, na kar so navajeni. Da so tam vrata, skozi katera jih je strah iti, in da nočejo, da bi mi šli tja skozi. Ker, če mi gremo skozi, potem bi se mi lahko naučili nečesa česar oni ne vedo, in to bi nas spravilo nekoliko izven njihovega nadzora.

I believe that with the advent of acid, we discovered a new way to think, and it has to do with piecing together new thoughts in your mind. Why is it that people think it's so evil ? What is it about it that scares people so deeply, even the guy that invented it, what is it ? Because they're afraid that there's more to reality than they have confronted. That there are doors that they're afraid to go in, and they don't want us to go in there either, because if we go in we might learn something that they don't know. And that makes us a little out of their control.

Umetnost bivanja je umetnost iskanja ravnotežja med redom in kaosom. Red nam omogoča bivanje v nespremenljivih okoliščinah. A ker okoliščine niso dolgo nespremenljive, neprestano potrebujemo nove podatke, ki omogočajo učinkovitejše načine bivanja. Psihedeliki so odlično orodje, ki nam lahko pokaže razpoke v obstoječem redu. Ken Kesey je v svojih psihedeličnih izkušnjah vse to dojel, hkrati pa se je tudi zavedel, iz kje izvira strah pred psihedeliki, pa tudi zavist in objestnost prestrašenih. Obstoječi red, pa naj bo še tako skrhan in pokvarjen, namreč ohranja status nekaterih ljudi, zato ga branijo z vso silo. Nobeno naključje ni, da se je prohibicija LSD-ja in psihedelikov začela prav med Vietnamsko vojno, v Združenih državah Amerike, in to ravno na pobudo predsednika Nixona, ki še danes velja za najbolj pokvarjenega ameriškega predsednika, edinega ki je bil prisiljen odstopiti zaradi kaznivih dejanj. Prohibiciji leta 1967 je sledila demonizacija s propagando, polno laži in tudi prepoved klinične uporabe psihedelikov v medicinske in raziskovalne namene.

Previous
Previous

Psihedeliki v času pandemije

Next
Next

Psihedelični citati, 1. del