Beseda psihedelik izhaja iz starogrških besed psyche (ψυχή: psiha, duševnost) in deloun (δηλοῦν: narediti vidno, razkriti). Prevedeno iz Grščine so torej psihedeliki substance, ki razkrijejo duševnost, oziroma le-to naredijo vidno in ne snovi, ki spremenijo percepcijo realnosti, kot se človeku, ki psihedelik zaužije, morda dozdeva.

Psihedeliki so lahko izredno koristno sredstvo za samospoznavanje, samoraziskovanje in tudi zdravljenje. Vendar pa je psihedelična izkušnja lahko tudi izredno travmatična za uporabnika in lahko pusti duševne posledice, ki uporabniku zelo otežijo življenje. Psihedeliki zato niso vseobsegajoče sredstvo razsvetljenja ali zdravljenja, predvsem pa jih nikakor ni jemati zlahka in v neprimernih okoliščinah.

Če imate motnje v duševnem zdravju (psihoza, bipolarna motnja, depresija…) ali imate te motnje v družini, je uporaba psihedelikov kontraindicirana, saj ob fragmentirani psihi lahko psihedeliki te motnje poslabšajo, ali sprožijo stanja, ki so bila do tedaj latentna. 

Set in setting

Stara mantra uporabe psihoaktivnih snovi je, kako sta set in setting pomembna. In res je tako, zato bomo tudi tule tema dvema pojmoma posvetili nekaj vrstic.

Na kratko povedano je setting zunanje okolje, set pa notranje. Varen in stabilen set in setting sta ključna za konstruktivno psihedelično izkušnjo.

Prostor, kjer se dogaja uporaba psihedelikov mora biti varen, udoben in prijeten, brez motečih dejavnikov. Zelo pomembna je glasba, ki v veliki meri vpliva na potek psihedelične izkušnje. Pri settingu je izredno pomembno tudi kakšni ljudje vas obdajajo. Zato k dobremu settingu močno prispeva tudi družba ljudi v katerih se človek počuti varnega in sprejetega.

Set je notranje okolje uporabnika. Stabilno notranje okolje je zelo pomembno za gladko psihedelično izkušnjo, zato psihedelikov ne jemljite, če ste v slabem notranjem stanju, sploh ne v nekontroliranem okolju! 

Ponotranjena vs. pozunanjena psihedelična izkušnja

Uporaba psihedelikov je lahko ponotranjena ali pozunanjena (oz. internalizirana ali eksternalizirana). Večinoma uporabniki poznajo tako imenovano pozunanjeno izkušnjo, kjer se psihedeliki običajno uporabljajo v družbi in na zabavah. Izkušnja poteka z odprtimi očmi in z interakcijami z drugimi ljudmi.

Kvaliteta ponotranjene izkušnje pa je povsem drugačna, saj takšna izkušnja poteka v miru, z zaprtimi očmi, ponavadi v leže. Takšna izkušnja popelje človeka v potovanje vase in soočanje s samim samo.

Priporočila za gladko ponotranjeno izkušnjo:

• Jasna namera. Namera pomaga usmerjati izkušnjo in dobro je, da je čim bolj jasna in konkretna. Oblikovanju namere je dobro posvetiti nekaj časa in jo utrditi med pripravami na izkušnjo.

• Primeren setting. Mehko, udobno ležišče, prostor v katerem se človek počuti varnega, primeren izbor glasbe in dišav. Lahko se človek obda tudi s predmeti, ki ga pomirjajo. Zelo priporočljivo je, da je v sobi sveže cvetje in medla svetloba, saj je pomembno v kakšen svet se človek vrne iz psihedelične izkušnje. H gladkosti in koristnosti izkušnje prispevajo tudi vonjave, torej je fino, da je prostor uporabe odišavljen z naravnimi dišavami po izboru uporabnika. Dišave lahko izberete tudi glede na to kako želite da je izkušnja obarvana oz. kaj želite z izkušnjo doseči. Sivka na primer pomirja. Vrtnica podpira žensko energijo in energijo srca, torej ljubezni do sebe in drugih.

• Obred: Pred psihedelično izkušnjo veliko ljudi naredi nekakšen obred, z namenom zaščite sebe in prostora. Pri tem mnogi uporabljajo žajbljevo kadilo, Palo santo, Agua de florido ali kaj podobnega.

• Prisotnost varuške/varuha. Varuh je oseba, s katero se človek, ki se podaja v internalizirano izkušnjo počuti povsem varnega. Varuh je tam zato, da omogoči varen prostor in podporo uporabniku, če jo ta potrebuje. Splošno pravilo je naj se varuh čim manj vmešava v proces, predvsem pa naj proces podpre zgolj, če ga človek prosi za to. Ponavadi varuh regulira glasnost glasbe, podaja robčke, poda človeku kaj za piti in mu ponudi roko ali objem, če ga človek prosi za to.

Kaj storiti ob težki psihedelični izkušnji?

Težka psihedelična izkušnja oz. bad trip je lahko zelo neprijetna in celo nevarna zadeva. Zgodi se zaradi neprimernega seta in settinga, napačnega odmerka ali zaužite snovi ali pa zato, ker človeku na plano pridejo pretekle travmatske izkušnje, ki jih je z namenom ne-čutiti zakopal globoko v svojo psiho. Ponavadi se bad trip konča, ko izzveni učinek psihedelične substance, včasih pa težave ostanejo tudi takrat, ko je substanca že zdavnaj prenehala učinkovati.

Oseba, ki doživlja bad trip ponavadi izgleda prestrašena, včasih je lahko tudi agresivna, če ima občutek, da jo okolica ogroža. Kadar pride do bad tripa je zelo pomembno, da izključimo morebitna zdravstvena tveganja in se prepričamo, da gre za psihološki bad trip in je s telesom vse ok. Pomembno je, da poskrbimo za človekovo varnost. Dober napotek je: Talk through, not talk down! To pomeni, da človeka odpeljemo v varen, miren prostor, s po možnosti pomirjujočo glasbo. Človeku večkrat ponovimo, da je na varnem, da se mu to dogaja, ker je vzel psihoaktivno substanco in da bo minilo. Ne skušamo ga pregovarjati in prepričevati, da je vse okej, temveč smo samo tam z njim. Če se stanje slabša in se človek ne more umiriti oz. postane nevaren sebi ali drugim je nujno poklicati nujno medicinsko pomoč, saj so tako imenovane psihiatrične urgence lahko prav tako ogrožajoča stanja kot telesna urgentna stanja. 

Integracija težke psihedelične izkušnje

Pri težki psihedelični izkušnji je zelo pomembna dobra integracija. Ko pride do težke psihedelične izkušnje, pa tudi pri dobrih izkušnjah, psiha potrebuje nekaj časa na da se reorganizira. Zato si je izredno pomembno vzeti čas po izkušnji, nekaj mirnih in sproščujočih dni, da se zadeve “uležejo”. Marsikdaj pride v teh dneh do uvidov ali razjasnitve izkušnje.

Včasih pa se zgodi, da težave vztrajajo in se ne razrešijo. V tem primeru je zelo priporočljiv pogovor s psihoterapevtom, ki pozna dinamiko spremenjenih stanj zavesti. V tem primeru se lahko obrnete po pomoč k svetovalcem in terapevtom, ki delujejo v okviru Inštituta Zajčja luknja (www.rabbitholeinstitute.org) in DrogArt svetovalnice (www.drogart.org/svetovanje).  

Mina Paš