Oneirogeni učinki brnistre (Spartium junceum)

Le nekaj posameznikom je znano, da so semena brnistre močan oneirogen. Oneirogeni so snovi, ki ojačajo ali spodbujajo sanjanje. Brnistra raste tudi v Sloveniji, in ker v znanstveni literaturi ni napisanega nič neposredno na temo njenih oneirogenih učinkov, je primerno, da o tem nekaj napišemo kar sami uporabniki te rastline. Takšnih, ki imajo izkušnje z oneirogenimi učinki brnistre, je verjetno manj kot ducat. Zato so nekateri podatki v tem prispevku bolj kot ne preliminarni in jih je potrebno jemati z ustrezno previdnostjo.RastlinaBrnistra, tudi imenovana navadna žuka, žukva, žuklja ali metličevje (Spartium junceum L.; nekdaj Genista juncea Scop.) je metuljnica (Fabaceae), ki kot grm raste ob slovenski in hrvaški obali, ter drugod po sredozemlju.^{1, 2, 3} Je ena najpogostejših grmičastih rastlin v sušnih obmorskih krajih Hrvaške (v tkim. makiji). Kot trajnica zraste 2 do 4 m v višino. Vejice so zelene navpično rastoče paličice debele približno pol cm. Fotosinteza poteka pretežno v teh vejicah, saj so listi na njih zelo redki in majhni (do 3 cm). Na vejicah od pozne pomladi do sredine poletja cvetijo živo rumeni cvetovi premera do 2 cm in oblike značilne za stročnice. Po cvetenju zrastejo zeleni stroki dolžine 5-10 cm. Ko se stroki pozno poleti do jeseni posušijo, postanejo najprej sivi in nato rjavi, po tem pa se spiralasto odprejo in raztrosijo rjava, ploščata semena velikosti 3-5 mm in povprečne teže komaj 10-12 mg. Semena je zato potrebno nabirati dokler so stroki še zelenkasti do sivi in preden se popolnoma posušijo in odprejo.  Veje brnistre so se že od antike uporabljale kot vir vlaken za tkanine, vrvi in ribiške mreže. V te namene se je rastlina še v 20. stoletju tudi industrijsko predelovala in gojila. Kasneje jo je sicer izpodrinil cenejši bombaž, a z uporabo se je razširila na številna območja kjer ni samonikla. V Sloveniji raste ob morski obali, v dolini Dragonje, ponekod na primorskem Krasu, ter domnevno tudi ob reki Kolpi. V Hrvaški je med najpogostejšimi grmovnicami v sredozemski makiji in na otokih, podobno pa tudi drugod v Sredozemlju.  Način uporabe in učinkiZvečer pred spanjem dobro prežvečimo 10 do 35 semen in jih splahnemo s pijačo. Zaradi možne preobčutljivosti, je prvič priporočljivo preizkusiti manj kot 10 semen, saj na nekatere ljudi oneirogeno deluje že približno 5 semen. Semena imajo trdno lupino, zato neprežvečena ne bodo delovala. So znosno grenka. Oneirogen učinek imajo le zaužita tik pred spanjem. Med spanjem se učinkovina postopoma absorbira in tako deluje vse do jutra. Sredi noči se začnejo bolj ali manj intenzivne sanje, odvisno od odmerka in pogojev spanja. Sanje so izjemno realistične, barvite, intenzivne, s čustvenim nabojem, neobičajnih vsebin in zgodb, prav podobne lucidnemu sanjanju, saj je med takšnim sanjanjem možno spoznati, da sanjamo. Posledično so te lahko deloma vodljive. Predvsem proti jutru, je možno vmesno prebujanje med sanjami in ob ponovnem spanju se lahko podobne sanje nadaljujejo. Zaradi skrajne intenzivnosti, se sanje prav lahko razvijejo v neprijetne nočne more, kar je gotovo najneprijetnejši stranski učinek tega in vseh drugih oneirogenov. Običajno se oseba pod učinki brnistre zbudi bolj zgodaj, pogosto bolj neprespana kot običajno, predvsem zaradi neugodnega razmerja med trdnim spanjem in sanjanjem. Možna je tudi nekoliko neprijetna fizična napetost, verjetno zaradi preostalih psihoaktivnih učinkov, ki pa mine po nekaj jutranjih urah.  UčinkovinaGlavna psihoaktivna učinkovina brnistre je kinolizidinski alkaloid citizin, ki deluje kot delni agonist na nikotinske živčne receptorje (nACh), predvsem na α4β2 podzvrst nACh receptorjev.⁴ Nikotinski receptorji so sicer skupina ionotropnih receptorjev, na katere se veže živčni prenašalec acetilholin. Druga skupina receptorjev za acetilholin so muskarinski (metabotropni) receptorji. Podobno kot nikotin se tudi citizin veže na nAcH receptorje v osrednjem živčevju, ne pa tudi na muskarinske. Citizin se na α4β2 nAcH receptorje veže močneje od nikotina, a ker je le delni agonist, je aktivacija receptorjev manj učinkovita. Zaradi tovrstnega delnega agonizma na te receptorje lahko celo ublaži učinek polnih agonistov kakršen je nikotin.⁵ Med ostalimi delovanji, ima citizin na nikotinske α3β4 receptorje v avtonomnem živčevju sicer polni agonizem vendar z znatno šibkejšo vezavo. Zaradi takšne selektivnosti se citizin uporablja kot ligand v nevrokemijskih študijah.V semenih brnistre, kjer je skoraj edini alkaloid, se citizin nahaja v vsebnostih do 1.2% na suho snov.⁶ Poleg citizina se tam nahaja še malenkost N-metilcitizina (citizin napram metilcitizin je v razmerju 97 : 3).⁶ N-Metilcitizin ima podoben farmakološki učinek kot citizin, a s 10 do 20-krat šibkejšo jakostjo.⁷ V priporočenem odmerku do največ 35 semen je torej do 4.2 mg citizina. Semena so sicer bogata še z beljakovinami (30-38%) in maščobami (10-12%).⁸Citizin se nahaja tudi v cvetovih, kjer je bilo izmerjeno 0.56% zmesi alkaloidov na suho snov.⁹ A v cvetovih so prisotni še sorodni kinolizidinski alkaloidi N-metilcitizin, spartein, anagirin in termopsin,⁸ od katerih ima predvsem spartein neželene fiziološke učinke.  Citizin se je v nekaterih srednje in vzhodnoevropskih državah množično uporabljal za zdravljenje odvisnosti od tobaka.^{10, 11} Že leta 1964 ga je začelo tržiti podjetje Sopharma v Bolgariji pod imenom Tabex (1.5 mg tablete).^{12, 13} Še sedaj se v te namene uporablja v Poljski, Bolgariji, Rusiji in približno ducat drugih držav.¹⁴ Ker je delni agonist na nikotinske receptorje, pripomore k lajšanju odtegnitvenega sindroma in deluje kot nadomestek nikotina (podobno kot metadonska terapija pri zasvojenosti z opioidi). Oneirogeni učinki (nenavadne sanje, nočne more, ipd.) so dobro znani stranski učinki terapije, ki se prične s priporočenim odmerkom 9 mg na dan in ta odmerek se niža vsakih nekaj dni. Zadnje čase se je vrnilo zanimanje raziskovalcev za to učinkovino, saj se je izkazalo, da je terapija s citizinom še vedno ena najučinkovitejših, a učinkovina v večini držav žal še ni odobrena (in ker citizin ni patentibilen, je motivacije podjetij bolj malo).^{14, 15} Znano je tudi delovanje citizina na poživitev dihanja (respiratorni analeptik).^{4, 14} Prepoznano je bilo tudi protibolečinsko delovanje citizina, kar je domnevno prav tako posledica njegovega delovanja na nikotinske receptorje.⁴ Protibolečinsko delovanje je bilo na živalskih modelih dokazano tudi za izloček cvetov brnistre.¹⁶ Na osnovi živalskih modelov so raziskovalci dokazali tudi močno antidepresivno delovanje po dvotedenski terapiji s citizinom.¹⁷ Kombinacija citizina z antidepresivi vrste SSRI pa deluje sinergično.¹⁸Poleg ekstrakcije iz naravnih virov, ki je bila prvič izvedena že leta 1865, je v literaturi opisano precej totalnih sintez citizina. Sintetiziranih je bilo tudi mnogo citizinu strukturno sorodnih spojin s podobnim farmakološkim delovanjem (analogi citizina).⁴ Farmacevtsko podjetje Pfizer je z enim od patentiranih analogov imenovanim vareniklin (angl. varenicline), s citizinu izjemno podobnim farmakološkim profilom, uspešno izpeljalo vsa klinična testiranja. Leta 2006 je podjetje zanj dobilo dovoljenje za trženje kot zdravilo za zdravljenje odvisnosti od nikotina (pod imenom Chantix ali Champix). Poleg več desetkrat višje cene vareniklinske napram citizinski terapiji, je eden stranskih učinkov vareniklina prav tako vpliv na sanje.¹⁹Mehanizem delovanja citizinaTa učinek na sanje se v farmakologiji ne označuje kot oneirogeno delovanje, temveč se nanj gleda s stališča stranskih učinkov. Temu ustrezno se uporablja izraz »neobičajne sanje« (angl. abnormal dreams). Od vseh so prav »neobičajne sanje« najizrazitejši stranski učinek pri terapijah s citizinom, vareniklinom in nikotinskimi obliži.²⁰Večina učinkovin z izrazito oneirogenim delovanjem ima holinergično delovanje (so torej spojine, ki delujejo neposredno ali posredno na acetilholinske receptorje, kot npr. galantamin, donepezil in drugi inhibitorji acetilholin-esteraze, ter nikotinski agonisti). Sanjanje se dogaja med REM fazo spanja, tako poimenovano zaradi izrazitih premikov oči (iz angl. rapid eye-movement). Za to fazo je značilna neaktivnost sinaps temelječih na monoaminskih živčnih prenašalcih noradrenalin, dopamin, serotonin in histamin. Sočasno se zgodi močna aktivacija acetilholinskih sinaps. Sproščanje acetilholina v bazičnem čelnem režnju možganov in drugod je najmočnejše med REM spanjem, šibkeje med mirno budnostjo in najnižje med ne-REM spanjem.²¹ Domneva se, da je aktivacija muskarinskih M₂ in M₃ receptorjev ključna za sproženje REM faze med spanjem.²² Po drugi strani, selektivna aktivacija monoaminskih receptorjev REM spanje zavira in spodbuja budnost. Tako tudi aktivacija serotoninskih 2A in 2C receptorjev, na katere sicer delujejo psihedeliki, zavira REM spanje oziroma sanjanje.²³Citizin nima afinitete do muskarinskih receptorjev in se veže le na nikotinske receptorje o katerih je veliko manj znanega v zvezi z vplivom na REM spanje. Študije vpliva nikotina na REM spanje so dale nasprotujoče si rezultate.²² To je lahko tudi posledica hitre desensitivizacije nAcH receptorjev, ki je značilna posledica dolgotrajnejšega delovanja nikotina in nikotinskih agonistov.²⁴ Na mačkah je bilo dokazano, da vbrizg nikotina v predel možganov ključen za REM spanje (medial pontine reticular formation), poveča delež REM spanja in zmanjša delež trdnega spanca (SWS faza). Hkrati je nikotin tudi skrajšal intervale med začetki REM spanja.²⁵ Če zaključki poskusov na mačkah veljajo tudi za ljudi, potem je možen mehanizem oneirogenega delovanja nikotina, citizina in drugih nikotinskih agonistov v tem, da se v možganih s stalno delno aktivacijo nikotinskih receptorjev dvigne občutljivost na sprožitev REM spanja, kar sanjanje naredi pogostejše in intenzivnejše. Študije učinkov kajenja tobaka na REM spanje pri ljudeh to dodatno potrjujejo.²⁶Študije izbijanja genov na podganah so najizraziteje pokazale pomembno vlogo nAcH receptorjev z α4 enotami na budnost, spanje in ne-REM spanje. Takšen receptor je tudi α4β2 nAcH receptor na katerega deluje citizin. Na tej osnovi so raziskovalci  preverili vpliv citizina in vareniklina na spanje podgan.²⁷ Vareniklin je povečal budnost in lahki spanec, ter sočasno zmanjšal SWS faze. Citizin je imel podoben, a šibkejši učinek. To odkritje nakazuje možnost drugačnega mehanizma. Na primer, takšnega kjer bi citizin ne vplival neposredno na aktivacijo REM spanja, temveč to fazo le naredil nekoliko bolj budnosti podobno, torej lucidnejšo, in tako olajšal ohranitev sanj v spominu. Sicer pa bo potrebno še veliko študij, da bomo o mehanizmu delovanja oneirogenov vedeli kaj bolj zanesljivega.Farmakokinetika citizina je bila izmerjena za 3 mg odmerek zaužit v tabletah Tabex (Sopharma). Najvišja koncentracija v krvni plazmi je bila dosežena po 2 h (25 ng/mL), nato v nadaljnjih 6 h koncentracija pada dokaj enakomerno (na 10 ng/mL) z razpolovno dobo 4.8 h.²⁸ To je znatno daljša razpolovna doba v primerjavi z nikotinom (1-2 h) in pojasni zakaj nikotin, po kajenju, nima podobno izrazitih oneirogenih učinkov. Nikotin ima namreč močnejše oneirogene učinke pri počasnem stalnem vnašanju med spanjem, kot na primer ob uporabi protikadilskih obližev, kjer stalno prehaja v krvni obtok prek absorpcije skozi kožo.Tradicionalna uporabaBrnistra ima nekaj zeliščarskih uporab.⁶ V Anatoliji suhe cvetove uporabljajo proti čirom na želodcu. To delovanje je bilo dokazano tudi na živalskem modelu in pripisano glikozidu spartitriozidu (angl. spartitrioside)⁹ in protioksidativno dejavnim flavonoidnim glikozidom.²⁹ Ob uporabi imajo cvetovi rahlo sedativen in diuretičen učinek. Ponekod se uporabljajo tudi kot emetik, diuretik ali aperitiv. V Sahari se napitek iz stebel uporablja kot protistrup ob ugrizih strupenih kač.³⁰ V višavju Ekvadorja, kjer so brnistro uvedli iz Evrope, so jo domačini začeli uporabljati kot abortiv, suhe cvetove pa kadijo proti astmi. V južnem Peruju jih dodajajo v pivo, da bi bilo to močnejše.³¹Tradicionalna uporaba brnistre v oneirogene namene ni opisana nikjer v znanstveni literaturi. Edina najdena omemba te lastnosti brnistre je v eni sami monografiji o zeliščih, kjer piše o primeru umetnika, ki je zaradi zamenjave zelišč pomotoma pil napitek iz cvetov brnistre in med spanjem doživljal intenzivne sanje v katerih je videl zelo barvite podobe.⁶Citizin je sicer glavna učinkovina tudi v semenih ameriškega drevesa Sophora secundiflora (angl. mescal bean), ki prav tako spada med metuljnice. Prerijski Indijanci z območja sedanje severne Mehike, južnega Teksasa in Nove Mehike so ta semena z obliko rdečih fižolčkov uporabljali vse do začetka devetnajstega stoletja v okviru kultov kot je Wichita Dance, Deer Dance in drugih oblik verskega čaščenja.³² Indijanci so tudi verjeli, da imajo rdeča semena magične moči in so jih nosili v mošnjah ali na ogrlicah.³³ Arheologi so našli prepričljive dokaze, da naj bi bila obredna uporaba stara vsaj 9000 let,³⁴ kar jih uvršča med najstarejše uporabljana psihoaktivna sredstva. Podrobnosti o načinu uporabe je žal zelo malo in mnogo poročil je dvoumnih. Eno od zanimivejših poročil opisuje primer uporabe med Pawnee indijanci (Deer Society kult), kjer so napitek pripravili iz ene same polovice fižolčka.³⁵ Ta napitek si delilo več oseb in po zaužitju naj bi »padli v nezavest«. To zveni bolj kot napačna interpretacija etnografov, saj tako majhna količina učinkovine nikakor ne bi mogla povzročiti izgube zavesti, je pa ravno pravšnja za oneirogeni učinek v primeru da je "izguba zavesti" bila le spanje. Odmerki potrebni za izgubo zavesti so namreč veliko večji in neizogibno povzročajo tudi druge skrajno očitne simptome zastrupitve. Drugo poročilo omenja iniciacijo v Deer Society kult Wichita Indijancev. Tu so starešine mladeniču v zaužitje dali 3 prežvečene fižolčke, kar je povzročilo zastrupitev, zaradi katere je bil onesposobljen 4 dni. Med vračanjem k zavesti v sledečih dneh je v obdobjih med budnostjo in snom doživel želene vizije.³⁵Glede na farmakološka spoznanja in izkustva z brnistro je verjetno, da Indijanci teh semen nikoli niso uporabljali kot običajen halucinogen, temveč da so koristili bodisi njihovo tobaku podobno intoksikacijo ali pa močno oneirogeno delovanje v svojih obredih »iskanja sanj«. Te obrede (angl. dream quests) antropologi običajno interpretirajo kot iskanje vizije oziroma halucinacije, medtem ko je prav možno, da gre vsaj v tem primeru dobesedno za sanje. Semena S. secundiflora namreč preverjeno nimajo halucinogenega delovanja, poleg tega pa vsebujejo toliko citizina in drugih alkaloidov, da lahko že ena četrtina fižolčka povzroči neprijetno zastrupitev.³⁵Citizin se nahaja tudi v nekaterih brnistri sorodnih rastlinah. Od teh je za sušene cvetove Genista canariensis v literaturi opisano, da je nek vrač iz ljudstva Yaqui iz Sonorske puščave, po nasvetu iz vizije, njihovo uporabo vpeljal za kajenje na podoben način kot tobak.^{36, 37, 38} Ta rastlina je bližnja sorodnica brnistre in je bila v Ameriko vpeljana s Kanarskih otokov. Prostovoljni preizkuševalci so o učinkih kajenja več zvitkov s suhimi cvetovi poročali o prijetni sprostitvi, povečani intelektualni bistrosti in prožnosti, povečani zaznavi barv in kontrasta. Halucinogenih učinkov ni bilo opaziti, oneirogenih učinkov pa niso preverjali. Nekaj jih je poročalo tudi o glavobolu kot stranskemu učinku. Kadilcem tobaka so se učinki zdeli primerljivi učinkom tobaka. Primerjali so tudi učinke kajenja brnistre in Cytisus scoparius, a suhi cvetovi teh dveh naj bi bili manj učinkoviti, oziroma manj prijetni.Podobno odkritje se je zgodilo med pomanjkanjem v drugi svetovni vojni, ko so kadilci, predvsem med nemškimi in ruskimi vojaki, liste Laburnum anagyroides (navadni nagnoj) uporabljali kot nadomestek tobaka.¹⁰ To drevo vsebuje veliko citizina (do 1.3% v semenih) in je od evropskih rastlin tudi najprimernejši industrijski vir tega alkaloida. Zgodovinsko je prav ta uporaba nagnoja kot nadomestka tobaka privedla do zamisli o uporabi citizina kot sredstva za odvajanje od tobaka.V Sloveniji prisotne metuljnice, ki vsebujejo citizin so:

Vrsta	Slovensko ime	Prisotnost citizina	Številke referenc
Laburnum anagyroides	nagnoj	v semenih (1.3%), cvetovih, listih in drugih delih rastline	39, 40
Laburnum alpinum	alpski nagnoj	listnati vršički vsebujejo 0.84% citizina na suho snov, kjer predstavlja 97% delež alkaloidov; v mladih listih 0.25% zmesi citizina in N-metilcitizina; listni peclji vsebujejo do 4-krat večje količine alkaloidov; semena vsebujejo do 1.8% citizina, kjer ima >95% delež vseh alkaloidov	39
Genista tinctoria	barvilna košeničica	v listnatih poganjkih je 0.05% alkaloidov na svež material; citizin ima 58% delež teh alkaloidov (N-metilcitizin 22%, anagirin 14%); zelišče iz posušenih nadzemnih delov vsebuje 0.3-0.8% alkaloidov, od tega prevladujejo anagirin, citizin in N-metilcitizin	41
Ulex europaeus	hrgovec	v cvetovih in drugih delih (približno 1% citizina)	42

Poleg citizina te rastline v nekaterih delih vsebujejo druge alkaloide, lahko tudi v neugodnem razmerju in je zato oneirogena uporaba morebiti bolj tvegana, kot pri uporabi semen brnistre. Zastrupitve z navadnim in alpskim nagnojem so znane. Opisana je, na primer, zastrupitev s cvetovi alpskega nagnoja zaradi zamenjave s podobnimi, a užitnimi cvetovi Robinia pseudoacacia (navadna robinija oz. »akacija«), pri čemer so bile posledice slabost, diareja, omotičnost in motnje v vidni zaznavi,⁴³ kar spominja na hudo zastrupitev s citizinom oziroma na zastrupitev nikotinskega tipa. Cytisus scoparius (navadna metla), ki prav tako raste v Sloveniji, sicer vsebuje kinolizidinske alkoloide, vendar je v semenih glavni alkaloid lupanin, medtem ko v zelenih delih prevladuje spartein, analiza pa ni pokazala prisotnosti citizina v nobenem delu rastline.^{44, 45}Pavel Medvešček, ki je raziskoval navade zadnjih slovenskih starovercev, opisuje poseben magični pomen, ki ga je rastlina nagnoj imela zanje.⁴⁶ Iz njenega lesa so izdelovali osrednje verske pripomočke, na primer čarobno palico imenovano »brtin«. Opisuje tudi primer kajenja zmesi listov nagnoja in »ciganske trave« (domnevno kristavca). Najbolj zanimiva pa je pripoved o tem kako je dehnar (staroverski duhovni vodja) med verskim obredom ob mraku ali ob sončni zori pil pijačo pripravljeno iz nagnojevih semen. Te pijače ni ponujal nikomur drugemu, kar morda nakazuje, da je za pravilno rabo potrebna posebna veščina.KontraindikacijeOdmerki potrebni za oneirogene učinke so sicer relativno nizki in zato so fiziološki učinki blagi in bolj obstranskega pomena. A v literaturi je vendarle opisan primer, ko so domnevno komaj 4 semena povzročila bruhanje pri 4-letni deklici.³⁰ Zato ni odveč previdnost in pozornost na preobčutljivost in stranske učinke. Večji odmerki semen brnistre, na primer 300 semen, tudi pri odraslem človeku preverjeno povzročijo slabost, bruhanje, tresavico, omotičnost in simptome zastrupitve dokaj podobne simptomom zastrupitve s tobakom.Cvetovi brnistre so zaradi prisotnosti sparteina in drugih alkaloidov nevarnejši. Nosečnicam lahko sprožijo popadke.⁴⁷ Spartein v cvetovih ima na maternico namreč podoben učinek kot oksitocin.⁴⁸ Ima tudi kardiodepresivne učinke. V literaturi je opisana zastrupitev treh oseb zaradi zaužitja cvetov, kjer so bili glavni simptomi bruhanje, bolečine v trebuhu, diareja, utrujenost, vrtoglavica, zmedenost, tresavica in tahikardija.⁴⁹Ker glavna učinkovina brnistre deluje na nikotinske receptorje, je zaradi navzkrižne tolerance smiselno pričakovati, da na odvisnike od nikotina ne deluje oneirogeno, oziroma da nikotinski odvisniki za podoben učinek potrebujejo znatno višje odmerke.Reference

1) Ana Prodan: Brnistra ali žuka (Spartium junceum)

2) Oljka: Žuka - SPATIUM JUNCEUM L. (5.8.2012)

3) Žuka (Spartium junceum)

4) E. G. Pérez, C. Méndez-Gálvez, B. K. Cassels: Cytisine: a natural product lead for the development of drugs acting at nicotinic acetylcholine receptors. Nat. Prod. Rep., 2012, 29, 555-567. DOI: 10.1039/c2np00100d

5) Elena V. Radchenko, Olga A. Dravolina, Anton Y. Bespalov: Agonist and antagonist effects of cytisine in vivo . Neuropharmacology, 2015, 95, 206-214. DOI: 10.1016/j.neuropharm.2015.03.019

6) M. Wink: Spartium. V: F. von Bruchhausen et al. (ur.), Hagers Handbuch der Pharmazeutischen Praxis 5, Drogen P-Z Folgeband 2, 1994, str. 768-772.

7) R. B. Barlow, L. J. Mcleod: Some studies on cytisine and its methylated derivatives. British Journal of Pharmacology, 1969, 35, 161–174. DOI: 10.1111/j.1476-5381.1969.tb07977.x

8) Dr. Duke's Phytochemical and Ethnobotanical Databases: Spartium junceum (Fabaceae)

9) Erdem Yeşilada, Yoshihisa Takaishi, Tetsuro Fujita, Ekrem Sezik: Anti-ulcerogenic effects of Spartium junceum flowers on in vivo test models in rats . Journal of Ethnopharmacology, 2000, 70, 219–226.

10) Judith J. Prochaska, Smita Das, Neal L. Benowitz: Cytisine, the world’s oldest smoking cessation aid. BMJ, 2013, 347. DOI: 10.1136/bmj.f5198

11) Peter Hajek, Hayden McRobbie, Katie Myers: Efficacy of cytisine in helping smokers quit: systematic review and meta-analysis. Thorax, 2013, 68, 1037–1042. DOI: 10.1136/thoraxjnl-2012-203035

12) Tabex (Cytisine)

13) Piotr Tutka, Witold Zatoñski: Cytisine for the treatment of nicotine addiction: from a molecule to therapeutic efficacy . Pharmacological Reports , 2005, 58, 777-798.

14) N. Walke et al.: Getting cytisine licensed for use world-wide: a call to action. Addiction, 2016, 111, 1895–1898. DOI: 10.1111/add.13464

15) Paul Aveyard, Robert West : Cytisine and the failure to market and regulate for human health. Thorax, 2013, 68, 989. DOI: 10.1136/thoraxjnl-2013-203246

16) Luigi Menghini, Paola Massarelli, Giancarlo Bruni, Rita Pagiotti: Anti-Inflammatory and Analgesic Effects of Spartium junceum L. Flower Extracts: A Preliminary Study. J. Med. Food, 2006, 9, 386–390.

17) Jing Han, Dong-sheng Wang, Shui-bing Liu, Ming-gao Zhao: Cytisine, a Partial Agonist of α4β2 Nicotinic Acetylcholine Receptors, Reduced Unpredictable Chronic Mild Stress-Induced Depression-Like Behaviors . Biomol. Ther., 2016, 24, 291-297. DOI: 10.4062/biomolther.2015.113

18) Yann S. Mineur, Emily B. Einstein, Matthew P. Bentham, Mattis B. Wigestrand, Sam Blakeman, Sylvia A. Newbold, Marina R. Picciotto: Expression of the 5-HT1A Serotonin Receptor in the Hippocampus Is Required for Social Stress Resilience and the Antidepressant-Like Effects Induced by the Nicotinic Partial Agonist Cytisine. Neuropsychopharmacology, 2015, 40, 938–946. DOI: 10.1038/npp.2014.269

19) R. L. Savage, A. Zekarias, P. Caduff-Janosa: Varenicline and abnormal sleep related events. Sleep, 2015, 38, 833-837. DOI: 10.5665/sleep.4686

20) Joanna Leaviss, William Sullivan, Shijie Ren, Emma Everson-Hock, Matt Stevenson, John W Stevens, Mark Strong, Anna Cantrell: What is the clinical effectiveness and cost-effectiveness of cytisine compared with varenicline for smoking cessation? A systematic review and economic evaluation. Health Technology Assessment, 2014, 18(33). DOI: 10.3310/hta18330

21) Christopher J. Watson, Helen A. Baghdoyan, Ralph Lydic: Neuropharmacology of Sleep and Wakefulness: 2012 Update. Sleep Med Clin., 2012, 7, 469–486. DOI: 10.1016/j.jsmc.2012.06.010

22) J. M. Monti, S. R. Pandi-Perumal, C. M. Sinton (ur.): Neurochemistry of sleep and wakefulness. New York: Cambridge University Press, 2008.

23) J. M. Monti, H. Jantos: Effects of activation and blockade of 5-HT2A/2C receptors in the dorsal raphe nucleus on sleep and waking in the rat. Prog Neuropsychopharmacol Biol Psychiatry., 2006, 30, 1189–1195.

24) Rashid Giniatullin, Andrea Nistri, Jerrel L.Yakel: Desensitization of nicotinic ACh receptors: shaping cholinergic signaling.Trends in Neurosciences, 2005, 28, 371-378. DOI: 10.1016/j.tins.2005.04.009

25) J. Velazquez-Moctezuma, M. D. Shalauta, J. C. Gillin, P. J. Shiromani: Microinjections of nicotine in the medial pontine reticular formation elicits REM sleep. Neurosci Lett., 1990, 115, 265–268.

26) J. Christian Gillin, Rafael Salin-Pascual, Javier Velazquez-Moctezuma, Peter Shiromani, Rebecca Zoltoski: Cholinergic receptor subtypes and REM sleep in animals and normal controls. Progress in Brain Research, 1993, 98, 379-387. DOI: 10.1016/S0079-6123(08)62422-X

27) Joseph I. Brunner et al.: Pharmacological Validation of Candidate Causal Sleep Genes Identified in an N2 Cross. J. Neurogenetics, 2011, 25, 167–181. DOI: 10.3109/01677063.2011.628426

28) Soo Hee Jeong, David Newcombe, Janie Sheridan, Malcolm Tingle: Pharmacokinetics of cytisine, an α4β2 nicotinic receptor partial agonist, in healthy smokers following a single dose. Drug Test. Analysis, 2014, 7, 475–482. DOI: 10.1002/dta.1707

29) Erdem Yesilada, Koichiro Tsuchiya, Yoshihisa Takaishi, Kazuyoshi Kawazoe: Isolation and characterization of free radical scavenging flavonoid glycosides from the flowers of Spartium junceum by activity-guided fractionation. Journal of Ethnopharmacology, 2000, 73, 471–478.

30) L. Tesouro Rodríguez, I. Saiz Rodríguez, M.A. Molina Gutiérrez, M.A. Rivas Paterna, R. López López, M. Bueno Barriocanal: Intoxicación por Spartium junceum (Spanish broom). An. Pediatr. (Barc)., 2014, 81, e32-e33. DOI: 10.1016/j.anpedi.2013.12.008

31) Christian Rätsch: The Encyclopedia of Psychoactive Plants: Ethnopharmacology and Its Applications. Park Street Press, Rochester, 1998.

32) Richard Evans Schultes, Albert Hofmann: The Botany and Chemistry of Hallucinogens. Charles C. Thomas publisher, Springfield, 1973. str. 96-101.

33) Weston La Barre: Hallucinogens and the Shamanic Origins of Religion. V: Peter T. Furst (ur.), Flesh of the Gods. Praeger Publishers, 1972, str. 276.

34) Richard Evans Schultes, Albert Hofmann, Christian Rätsch: Plants of the gods. Healing arts press, 2001.

35) G. M. Hatfield, L. J. Valdes, W. J. Keller, W. L. Merrill, V. H. Jones: An investigation of Sophora secundiflora seeds (Mescalbeans). Lloydia, 1977, 40, 374-383.

36) Richard Evans Schultes: Hallucinogens in the Western Hemisphere. V: Peter T. Furst (ur.), Flesh of the Gods. Praeger Publishers, 1972, str. 51.

37) James Fadiman, Genista canariensis: a Minor Psychedelic. Economic Botany, 1965, 19, 383–384.

38) Keith Cleversley, Cytisus canariensis – Genista, 2002.

39) M. Wink: Laburnum. V: F. von Bruchhausen et al. (ur.), Hagers Handbuch der Pharmazeutischen Praxis 5., vollständig neubearbeitete Auflage, 1993, str. 623-630.

40) Metla, Navadna (Cytisus scoparius)  20.9.2009

41) M. Wink: Genista. V: W. Blaschek et al (ur.), Hagers Handbuch der pharmazeutischen praxis 5., vollständig neubearbeitete Auflage, 1998, str. 792-800.

42) Ulex. V: H. Hager et al. (ur.), Hagers Handbuch der Pharmazeutischen Praxis, Bd. 6 Chemikalien und Drogen, Teil C: T-Z, 1979, str. 337-338.

43) Mateja Vončina, Dea Baričevič, Miran Brvar: Adverse effects and intoxications related to medicinal/harmful plants. Acta agriculturae Slovenica, 2014, 103, 263-270. DOI: 10.14720/aas.2014.103.2.10

44) G. Gresser, L. Witte, V. P. Dedkov, F.-C. Czygan: A Survey of Quinolizidine Alkaloids and Phenylethylamine Tyramine in Cytisus scoparius (Leguminosae) from Different Origins. Zeitschrift für Naturforschung. C, 1996, 51, 791-801.

45) Psychotropicon: Cytisus, Cytisin und Chinolizidinalkaloid-haltige Pflanzen (17.05.2011)

46) Pavel Medvešček: Iz nevidne strani neba: razkrite skrivnosti staroverstva. Založba ZRC, Ljubljana 2015.

47) Damjan Janeš: Samozdravljenje z zdravili naravnega izvora. Farmacevtski vestnik, 2011, 62, 233-239.

48) D. R. Aickin: Sparteine Sulphate and Synthetic Oxytocin: A Comparative Study. ANZJOG, 1966, 6, 85–94. DOI: 10.1111/j.1479-828X.1966.tb00353.x

49) Alessandro Riccardi, Flavio Frumento, Maria Ghinatti, Grazia Guiddo, Roberto Lerza: Spanish Broom flower ingestion: a very unusual poisoning. European Journal of Emergency Medicine, 2006, 13, 317-318.

Psihedelično društvo Slovenije, 2017