Slovar psihedeličnih izrazov
Izkušeni popotniki po psihedeličnih pokrajinah poznajo številne izraze in koncepte, značilne predvsem za njihovo panogo.
Tu zbrani izrazi so v večjem delu iz knjige PiHKAL: A Chemical Love Story zakoncev Alexander in Ann Shulgin (1991, Transform press), Appendix A: Glossary (strani 957-968). Ne gre za prevod vseh gesel iz knjige. Poleg tega so pojasnila nekaterih gesel dopolnjena, nekatera gesla pa v celoti dodana. Nekateri izrazi, ki se pri nas pogovorno še vedno uporabljajo v angleškem izvirniku, so bili tu namerno poslovenjeni, da bi se imeli priložnost udomačiti. Glede osnovnih konceptov kot so psihedeliki, psihedelično stanje in drugo, glej Pogosta vprašanja z odgovori.
Akutna uporaba: V farmacevtskem kontekstu to pomeni posamično oziroma neredno izpostavljenost učinkovini (nasprotno od kronično). Za psihedelike je značilna omejenost na akutno uporabo, saj je le tako možno ponovljivo doživljati psihedelično stanje. Psihedeliki namreč hitro povzročijo toleranco na psihološke učinke. To pomeni, da po dvakratnem ali trikratnem zaužitju na vsak naslednji dan, kasneje povzroči le malo učinkov in je zato nesmiselno. Poleg te fiziološke omejitve, je večini ljudi nepredstavljivo, da bi več dni zapored doživljali psihedelično stanje, saj predelava uvidov iz ene izkušnje traja več dni, tednov ali celo let.
Anoreksični učinek: Izguba apetita. Nekateri psihedeliki imajo takšen učinek, še posebej tisti z izrazitejšo poživilno sestavino delovanja. Obstajajo tudi psihedeliki oziroma okoliščine njihove uporabe, ki apetit povečajo ali pa ugodno vplivajo na zaznavo okusa in povečajo užitek hranjenja. V obdobju prehoda, je izguba apetita lahko posledica občutka slabosti.
Časovno popačenje (angl. time distortion): Popačenje ali napačno zaznavanje subjektivnega minevanja časa. S psihedeliki je pogost občutek upočasnjenega minevanja časa.
Čist, biti (angl. clean): Biti čist je biti v telesnem in duševnem stanju, ki je posledica daljše neuporabe psihoaktivnih snovi. Za nekatere to pomeni mesece ali leta, odvisno od konteksta, ampak za tiste, ki aktivno raziskujejo psihedelike to ponavadi pomeni najmanj štiri ali pet dni, kar je najkrajše obdobje, ki je potrebno, da se izniči toleranca.
Domišljijski svet (angl. fantasy): Duševna konstrukcija notranjega sveta za zaprtimi očmi, ki lahko postane verjetna do te stopnje, da jo lahko subjekt obravnava kot objektivno realnost vse do trenutka, ko odpre oči. Pri visokih odmerkih psihedelikov se to zlahka in pogosto dogaja, saj takrat ljudje med svojo introspektivno kontemplacijo pogosto pozabijo občasno odpreti oči, ali pa to nočejo storiti, ker bi jim to prekinilo tok misli. V takšnih primerih se lahko začasno znajdejo popolnoma prevzeti v svojem domišljijskem svetu, na podoben način kot nas sicer sanje prevzamejo med spanjem. Pojav je do neke mere podoben tako imenovanim hipnagognim halucinacijam, ki jih nekateri ljudje doživljajo v polsnu tik pred spanjem.
Enteogen (angl. etheogen): Psihoaktivna snov, ki se uporablja kot zakrament za verske, šamanistične ali duhovne namene. V večini primerov gre za halucinogene, najpogosteje psihedelike, ker so od vseh psihoaktivnih snovi najučinkovitejši pri generiranju mističnega stanja brez hkratne zameglitve razuma. Izraz enteogen je sestavljenka iz starogrških besed "ἐν (en)" (slo.: v, na), "θεός (teos)" (slo.: bog) in "γενέσθαι (genestai)" (slo.: obuditi, ustvariti, povrniti; ustreza tudi latinski besedi "generare"). S tem, namesto uvrstitve snovi glede na biološke in psihološke učinke ali na osnovi mehanizma delovanja, ta izraz definira uvrstitev snovi glede na uporabnost oziroma funkcijo.
Ergolini (angl. ergolines): Skupina spojin, katerih molekularna struktura temelji na ergolinu kot osnovnem molekularnem skeletu. Med ergoline spadajo nekatere zdravilne učinkovine, mnogi alkaloidi in tudi kakšen ducat psihedelikov (npr. LSD in ergin).
Evforija: Starogrška sestavljenka (euphoros), ki pomeni »imeti se v redu« oz. »biti zdrav« (nasprotno od disforija). V psihofarmakološkem kontekstu pa izraz pomeni »imeti se (veliko) bolje kot običajno«. To nenavadno prevrednotenje izraza namiguje, da je običajno človeško stanje skozi medicinsko stališče obravnavano kot disforično (tako rekoč slabotno in depresivno). Za nekatere psihoaktivne učinkovine je med drugim značilno tudi povečanje občutka evforije. Tudi pri nekaterih psihedelikih, oziroma natančneje pri psihedelikih v določenih okoliščinah, je možen občutek povečane evforije (evforigen učinek). Evforija je sicer veliko bolj značilen učinek nekaterih drugih učinkovin, predvsem poživil in empatogenov.
Fenetilamini (angl. phenethylamines): Skupina spojin, katerih molekularna struktura temelji na 2-feniletanaminu kot osnovnem molekularnem skeletu. Med fenetilamine spadajo številne zdravilne učinkovine v splošni uporabi, nevrotransmiterji in hormoni (npr. dopamin, noradrenalin, adrenalin), številni rastlinski alkaloidi, esencialne aminokisline (tirozin, fenilalanin), poživila (amfetamin, N-metilamfetamin), empatogeni (MDMA) in tudi nekaj sto psihedelikov (med drugim tudi meskalin).
Flešbek (iz angl. flesh-back): Zelo redko a znano podoživljanje občutkov kakršnih se jih nekdo spominja iz pretekle izkušnje s psihedeliki, a brez zaužitja psihedelika. Možna razlaga je, da se je pri neki pretekli psihedelični izkušnji nek neobičajen stimulus navezal na del izkušnje. Kasnejše pojavljanje istega stimulusa naj bi sprožilo podoživljanje. Glavni razlog, da je povprečnega človeka tako preprosto prestrašiti s tem pojavom je v tem, da se je preprost človek naučil gledati na psihedelično stanje kot nekaj negativnega. Politiki in mediji so namreč v prejšnjem stoletju iz tega obstranskega pojava naredili eno od centralnih točk propagande proti uporabi LSD-ja in psihedelikov na sploh. Tako se je okoli flešbekov razvila množica absurdnih laži in mitov.
Gram, enota (g): Enota za maso. Odmerke učinkovin se podaja v gramih (g), ali tisočinkah grama oz. miligramih (mg), ali miljoninkah grama oz. mikrogramih (μg). V gramih se običajno podaja le težo rastlinskega materiala ali zelo šibkih učinkovin (npr. »4 g suhih gob« ali »0,50 g meskalin sulfata«). Za čiste učinkovine se večinoma uporablja miligrame (mg). Le za zelo močne učinkovine se uporablja mikrograme (npr. »100 μg LSD« namesto »0,100 mg LSD«).Idiot: Nekdo ki pod vplivom psihedelika po prometni cesti vozi avtomobil, motor, ali tudi le kolo. Večina raziskovalcev psihedelikov je to naredilo vsaj enkrat, včasih iz nujnosti, vendar je takšno dejanje opravičljivo, le ko gre za smrtno resno nujnost.
Halucinacija: Redek pojav pri katerem budna oseba pri odprtih očeh zaznava popolnoma prepričljivo realnost, ki pa je realna le zanj (subjektivna realnost). Psihedelikom se običajno pripisuje povzročanje halucinacij, čeprav so prave halucinacije v psihedeličnem stanju prava redkost. Pri večini psihedeličnih stanj, se povprečno zdravi ljudje brez večjih izzivov zavedajo kaj je objektivna realnost okoli njih. Vizualni, avditorni in drugi učinki na zaznavo so sicer sestavni del psihedelične izkušnje, vendar se jih lahko razloči od objektivne realnosti. Prepozna se jih bodisi kot nadgradnja realnosti ali pa kot motnja, odvisno od okoliščin in osebne naravnanosti, ne pa tudi kot prave halucinacije. Možna izjema so nekateri osnovni avditorni učinki, predvsem zvoki podobni brnenju in zvenenju, ki so včasih tako podobni zvoku motorjev ali podobnih realistično pričakovanih virov, da jim je sprva težko pripisati notranji vir. Nekateri nepsihedelični halucinogeni, kot na primer skopolamin ali ketamin, pri višjih odmerkih dejansko ustvarijo halucinacije. Pri psihedelikih pa govorimo predvsem o psevdohalucinacijah. Osebam, ki zaradi psihotičnih motenj halucinirajo tudi v običajnem stanju, pa se pod vplivom psihedelikov število in intenzivnost halucinacij lahko kljub temu poveča.
Halucinogeni (tudi psihodisleptiki): Zelo raznolika skupina psihoaktivnih učinkovin med katere se uvršča tudi psihedelike. Nekateri ljudje, celo domnevni strokovnjaki, napačno uporabljajo izraz »halucinogeni«, kot sinonim za »psihedeliki«, kar je seveda nepravilno, saj obstajajo tudi halucinogeni, ki zavesti sploh ne širijo in imajo lahko učinke celo diametralno nasprotne od psihedeličnih učinkov (šolski primer tega je skopolamin). Psihedeliki so le ena iz bogate in raznorodne množice halucinogenov, zato razvrščanja ni možno poenostaviti na tako banalen način. Med halucinogene se uvršča še disociative, kanabinoide, empatogene, delirante, pogojno tudi oneirogene, nakazuje pa se potreba po še kakšni novi kategoriji.
Izhodišče (angl. baseline): Običajno duševno in telesno stanje pred eksperimentom oz. zaužitjem učinkovine. Povratek v izhodišče pomeni konec delovanja učinkovine.
Izkušen popotnik: Oseba, ki se sredi hude psihedelične izkušnje spomni nahraniti svojega psa ali mačko, ali kaj podobnega. Neizkušenim popotnikom je zelo težko sredi viharnega notranjega dogajanja med psihedelično izkušnjo opraviti opravila, ki izkazujejo njihovo siceršnjo odgovornost.
Kontaktni prenos (ang. contact high): Pogost pojav pri skupinskih poskusih s psihedeliki, kjer opazovalec, ki sicer ni zaužil učinkovine, prav tako doživlja takšne učinke kakor ostali. Psihedelično drugotno stanje postane nalezljivo. Ne le ljudje, tudi živali lahko doživijo kontaktni prenos psihedeličnih učinkov (npr., domače mačke in psi). Mlajši otroci so domnevno bolj dovzetni do kontaktnega prenosa kot odrasli. Pojav je opazen tudi pri naivnih osebah, tako da ne gre za podoživljanje izkušnje s psihedeliki kot nekakšen flešbek. Nekateri ljudje so mogoče k temu bolj nagnjeni in prav mogoče je pojav povezan s sposobnostjo sočustvovanja. Gre za res zanimiv pojav, značilen za psihedelike, za katerega pa žal ne obstaja nobena znanstvena razlaga.
Kronična uporaba: V farmacevtskem kontekstu to pomeni večkratno zaporedno izpostavljenost učinkovini (nasprotno od akutne uporabe). Pri alkoholu, narkotikih in poživilih je vsakodnevna uporaba možna, saj se nikoli ne razvije popolna toleranca in učinki tovrstnih psihoaktivnih substanc so številnim ljudem privlačni, nekaterim celo do te mere, da razvijejo odvisnost kjer je toleranca povezana tudi z odtegnitvenim sindromom (npr. alkoholizem, kajenje, narkomanija, pitje kave oz. čaja). Pri psihedelikih pa ni možna kronična izpostavljenost polnosti njihovega delovanja (npr. stalno podoživljanje psihedeličnega stanja). Obstaja le en možen, smiseln in učinkovit način kronične uporabe psihedelikov in sicer mikrodoziranje.
Mejni odmerek (angl. treshold): Odmerek neke učinkovine, ki pri osebi povzroči stanje s komaj zaznavnimi učinki delovanja, ki se razlikuje od izhodišča. Načeloma je pri psihedelikih mejni odmerek običajno vsaj 5-10 krat nižji od odmerka potrebnega za polno psihedelično izkušnjo. Pri mikrodoziranju se uporablja odmerke manjše od mejnega odmerka.
Midriaza: Razširitev zenic. To je eden od najintenzivnejših, najopaznejših in najsplošnejših telesnih učinkov psihedeličnih učinkovin.
Mikrodoziranje: Gre za jemanje ravno prav majhnih odmerkov, manjših od mejnega odmerka, ki še ne povzročajo v trenutku zaznavnih psiholoških učinkov, lahko pa vplivajo na izboljšanje razpoloženja, ustvarjalnost in učinkovitost (npr. manj od 20 μg LSD). Tovrstna uporaba je učinkovita tako akutno kot tudi kronično (npr. pet dni na teden, ipd.).
Naivna oseba: Načeloma nekdo, ki v svojem življenju še ni doživel psihedeličnega stanja. Beseda naiven je sicer francoska popačenka latinske besede nativus, ki pomeni naraven, kot na primer naravna oseba. V posameznem primeru interakcije, pa lahko z izrazom naivni poimenujemo tudi osebe ali znance iz družabnega dogodka, ki jim ni znano, da komunicirajo z nekom v psihedeličnem stanju.
Navzkrižna toleranca (angl. cross-tolerance): Oslabitev ali izguba učinka na neko učinkovino kot posledica nedavne ali kronične uporabe neke druge učinkovine. Skoraj vedno gre za navzkrižno toleranco med dvemi ali več učinkovinami, ki imajo enak mehanizem delovanja (npr. aktivirajo isti tip živčnega receptorja). Navzkrižna toleranca med psihedeliki je običajen pojav (glej tudi: toleranca).
Opozorilo (angl. alert ali awareness): Prvi znak delovanja nekega psihedelika. Običajno se vsak človek sčasoma nauči prepoznati sebi značilno opozorilo. Lahko gre za malenkosti, kot so kratek občutek lahkoglavosti, mravljinci, napetost v glavi, ali karkoli drugega. Opozorilo uporabnika opomni, da je pred časom, recimo pred pol ure, vzel neko učinkovino in da se bo kmalu začel prehod (tranzicija). Včasih se opozorilo pojavi že nekaj minut po zaužitju in kasneje še dolgo nič drugega. To je še posebej pogosto pri zaužitju raztopin, podjezični aplikaciji ali žvečenju rastlinskega materiala. V teh primerih je opozorilo možno pripisati hitremu vpitju manjšega dela učinkovine skozi sluznico in pospešenemu prehodu te manjše količine v možgane še preden se preveč razredči po telesu. Šele ko se večina učinkovine vpije skozi prebavni trakt in v telesu doseže ustrezne koncentracije, se pojavi novo opozorilo in nato obdobje prehoda.
Osrednje oživčevje (angl. central nervous system, CNS): Možgani in hrbtenjača (nasprotno od perifernega oživčevja). V tem oživčevju se delovanje psihedelikov izraža z njihovimi duševnimi učinki, torej učinki na duševno stanje kakor jih zavestno zaznamo.
Plato (angl. plateau): Obdobje delovanja neke učinkovine pri danem odmerku na najintenzivnejšem nivoju delovanja. Pred tem je obdobje prehoda, po tem pa obdobje spuščanja. To je obdobje ko se zgodi največ vsega.
Prehod ali tranzicija (angl. developing ali transition): Obdobje sprememb od prvega opozorila do platoja. Osnovna časovnica je namreč: zaužitje, opozorilo, prehod, plato, spuščanje, vrnitev v izhodišče. Obdobje prehoda je lahko različno dolgo in je odvisno ne le od učinkovine, odmerka in načina vnosa, ampak tudi od drugih dejavnikov. Pri oralnem zaužitju učinkovine, je lahko znatno podaljšano v primeru upočasnjene absorpcije zaradi polnega želodca. V obdobju prehoda se pogosto pojavi slabost ali drugačno telesno nelagodje, ki pa se pri večini ljudi umakne ko pridejo do platoja. Možna je tudi tesnoba zaradi hitrih duševnih sprememb in negotovosti.
Psevdohalucinacija: Zaznava zunanjega sveta s prepričljivostjo halucinacije, ki pa je prepoznana kot nerealna in notranjega izvora. Psevdohalucinacije so eden od poglavitnih duševnih učinkov psihedelikov. Predvsem vizualni učinki so lahko estetsko vrhunski pojav in jih lahko delimo na vizualije pri odprtih očeh (OEV) in vizualije pri zaprtih očeh (CEV), od katerih le OEV ustrezajo definiciji psevdohalucinacij. Pogoste so tudi avditorne psevdohalucinacije v obliki zvenov, brnenja, napol melodičnega šumenja in piskanja, in celo »slišanje« lastnih misli ali pogovorov samih s seboj. Možne so tudi psevdohalucinacije taktilnega, vonjalnega ali okušalnega tipa (npr., »kovinski okus« v ustih).
Psihotomimetiki: Sestavljenka, ki pomeni »mimetik psihoze«, torej učinkovina, ki naj bi povzročala stanje podobno psihozi. Gre za zastarel izraz za psihedelike, ki se je še do pred kratkim pojavljal tudi v znanstveni literaturi. Uporaba izraza izhaja iz stare hipoteze, ki so jo psihiatri optimistično zastavili v prvi polovici 20. stoletja, da jim bo izkušnja s psihedeliki pomagala spoznati in razumeti duševno stanje njihovih pacientov s shizofrenijo. Ko so kasneje ugotovili, da je psihedelično stanje zelo drugačno od shizofrenije, so psihiatri pretežno začeli uporabljati bolj opisen izraz psihedeliki (skoval ga je Humphry Osmond leta 1956), ki se je udomačil tudi med laičnimi ljudmi in popularno kulturo. Številni psihofarmakologi pa so še dolgo let nadaljevali z uporabo starejšega primerjalnega izraza.
Sinergija: Interakcija dveh ali več učinkovin, pogosto zaužitih sočasno, ki povzroči odziv, ki ni preprosta vsota učinkov. Takšna interakcija je lahko znatno ojačana in predrugačena (pozitivna sinergija) ali pa vodi do znatne oslabitve ali ukinitve učinkov (inhibicija). Eden skrajnejših primerov je kombinacija harmina, harmalina in N,N-dimetiltriptamina (DMT) kakor jo poznamo pri najpogostejših pripravkih ajavaske. Ta kombinacija vodi do učinkov, ki jih nikakor ne moremo šteti za vsoto, saj sam DMT ni oralno delujoč, sam harmin ali harmalin pa sta sorazmerno šibkejša halucinogena. Primer inhibicije pa je interakcija psihedelikov z anksiolitiki (npr. diazepam), ki lahko zelo oslabijo in prekinejo psihedelično izkušnjo.
Sinestezija: Aktivacija in prelivanje dveh ali več zaznav sočasno. Na primer, oseba lahko »vidi« glasbo kot sestavljeno iz barv in zvokov. Prav tako je možno »slišati« barvo kot ton ali harmonijo. Obstajajo številni načini prelivanja zaznav in izkušnja je na splošno prijeten estetski doživljaj pod vplivom psihedelikov. Mnogo ljudi stalno doživlja sinestezijo tudi v običajnem stanju. Večina jih to svojo prirojeno sposobnost doživlja kot blaženost. V resnici je blažja oblika sinestezije del vsake zaznave pri vseh ljudeh, le da smo tega tako navajeni, da je v vsakodnevnem življenju sploh ne opazimo.
Spuščanje (angl. decline ali dropping off): Obdobje po platoju, med katerim delovanje učinkovine popušča in popotnik prehaja proti izhodišču. Dolžina tega obdobja je med posamezniki lahko precej različna ne glede na učinkovino samo. Pogosto je dolžina odvisna tudi od okoliščin. Še posebej v kasnejšem delu je lahko to nadležno stanje, ki ga spremlja duševna izčrpanost in nespečnost.
Šulginova ocenjevalna lestvica (angl. Shulgin's rating scale): Preprosta lestvica ocenjevanja intenzitete izkušnje s psihedeličnimi učinkovinami, ki jo je definiral Alexander Shulgin za potrebe raziskovanja svojih izumov, predvsem pri postopku titriranja učinkovin. Lestvica pozna 6 nivojev, ki jih je sorazmerno enostavno prepoznati tekom izkušnje:
MINUS (-) Nikakršnih učinkov ni bilo možno zaznati.
PLUS/MINUS (±) Intenzivnost učinkov, ki nakazuje na prag zaznavnosti, oziroma mejni odmerek. Ocena je vnaprej negotova, saj je lahko zaznavnost posledica samosugestije oziroma placebo učinka. Šele, če se pri nadaljnjih poskusih titriranja izkaže, da je učinek resničen, se lahko za nazaj potrdi ± oceno.
PLUS ENA (+1) Učinkovina nedvomno deluje. Kronologijo delovanja je možno določiti z nekaj zanesljivosti, vendar sama narava delovanja še ni očitna.
PLUS DVA (+2) Tako kronologija in narava delovanja sta nezmotno očitni, vendar pa je pri tej intenzivnosti še vedno možnost izbire med sprejemanjem učinkov ali pa ignoriranje in opravljanje siceršnjih opravkov (vsaj za izkušene popotnike). Učinkom se torej še lahko prepusti prevladujočo vlogo, ali pa se jih še lahko potlači, s čimer postanejo obstranskega pomena pri načrtovanih dnevnih opravkih.
PLUS TRI (+3) Ne le, da sta kronologija in narava delovanja precej jasna, ampak ignorirati delovanje ni več možna izbira. Subjekt je popolnoma prevzet od izkustva, ne glede na vse.
PLUS ŠTIRI (+4) Redko in dragoceno »transcendentalno stanje«, »mistično doživetje«, »oceanski občutek«, »vrhunsko izkustvo«, »duhovna izkušnja«, »doživetje božanskega«, »Samadi«, ali kakor se še z mnogimi imeni poimenuje v odvisnosti od kulture in religije. Ta nivo ni povezan z +1, +2 ali +3 ocenjevanjem intenzivnosti, temveč je stanje blaženosti in povezanosti med notranjim in zunanjim vesoljem. Lahko se sicer zgodi med psihedelično izkušnjo z določeno učinkovino, vendar je samostojen pojav, ki ga ni možno zlahka ponoviti z zaužitjem enake količine v podobnem okolju. Če bi ljudje kdaj odkrili učinkovino (ali tehniko ali postopek), ki bi ponovljivo poustvaril +4 izkustvo v kateremkoli človeku, bi takšno odkritje lahko pomenilo dokončen evolucijski korak, človekov konec otroštva, ali konec človeškega eksperimenta kot takšnega.
Telesna obremenitev (angl. body load): Lastnost učinkovine, ki negativno vpliva na telesne občutke, povzroča slabost ali prebavne težave. Nekatere učinkovine pogosteje in močneje vodijo do težje telesne obremenitve kot druge. Med drugim je telesna obremenitev povezana tudi z drugimi pogoji, kot so okolje, poln želodec, predhodno razpoloženje, telesne pred-dispozicije, zdravje in izkušenost.
Titriranje: Iskanje delujočega odmerka za nepoznano psihoaktivno učinkovino z zaporednim preizkušanjem vedno višjih odmerkov. Med preizkušanjem odmerkov morajo biti dovolj dolga obdobja, da je testni subjekt pred vsakim preizkušanjem čist. Postopek titriranja je priporočljiv pri vsakem spoznavanju nove znane učinkovine in nujen pri raziskovanju še neznanih učinkovin. Beseda titriranje sicer izhaja iz analizne kemije, kjer je titriranje metoda določevanja koncentracije, s pomočjo merjenja volumna postopoma dodajane raztopine reagenta do zaključka reakcije.
Trda glava (angl. hardhead): Ljudje, ki potrebujejo neobičajno visoke odmerke, da prebijejo v psihedelično stanje (npr. več kot 300 μg LSD, ipd.). Razlogi so lahko različni, mogoče gre za prirojeno razliko v občutljivosti ali pa ima tak človek močnejše duševne zavore pred prebojem v psihedelično stanje.
Trip: Ulično ime za psihedelično izkušnjo, kot na primer »biti na tripu« (iz angl. trip: »potovati«, a tudi »spotakniti se«!). Tudi ulično ime za LSD.
Triptamini (angl. tryptamines): Skupina spojin, katerih molekularna struktura temelji na triptaminu kot osnovnem molekularnem skeletu. Med triptamine spadajo številne zdravilne učinkovine (večina zdravil proti migreni), nevrotransmiterji in hormoni (serotonin), esencialna aminokislina triptofan in tudi mnogo psihedelikov (med drugim tudi DMT).
Vizualije pri odprtih očeh ali s kratico OEV (angl. open eyes visuals): OEV so tipične psevdohalucinacije značilne za delovanje psihedelikov, ko ima subjekt odprte oči. Najpogostejši OEV so dinamični in raznobarvni fraktalni vzorci in arabeske, ki kot tančice prekrivajo vidno polje. Lahko pa se pojavijo tudi kot vzorci, ki navidezno fizično prekrivajo realno vidne objekte in jim tako spremenijo podobo, da jih lahko tudi doživljamo zelo drugače kot smo jih vajeni (npr., kamen lahko dobi podobo bodisi bleščečega dragulja ali pa po drugi strani pridobi vtis organske živosti in mehkosti). Pri zaprtih očeh, subjekt opazuje CEV.
Vizualije pri zaprtih očeh ali s kratico CEV (angl. closed eyes visuals): V psihedeličnem stanju se za zaprtimi očmi lahko dogaja popolnoma nov svet, ki je poln vizualij pri zaprtih očeh (CEV). Te sicer ne ustrezajo definiciji niti psevdohalucinacij niti halucinacij, lahko so pa pojav iz kategorije hipnagognih halucinacij ali pa osnova domišljijskega sveta. CEV so estetsko podobni OEV, le da so zaradi odtegnitve zunanje zaznavne mnogo intenzivnejši, zelo dinamični in se zlahka preoblikujejo v elemente domišljijskega sveta, kjer se njihova dinamika vključi v tok misli in notranje pripovedovanje zgodb.