Psihedeliki in zakon

V Sloveniji zavestno zaužitje psihedelikov ni prepovedano samo po sebi kot dejanje, vendar pa sta promet, hramba in proizvodnja vseh najbolj znanih in znatnega števila manj poznanih psihedeličnih učinkovin prepovedana. Skupaj je na Seznamu skupin prepovedanih drog (19.6.2014) in v najnovejšem predlogu uredbe* (27.1.2015 - pravkar čaka na vladno odobritev), v prvi skupini kar 30 učinkovin s klasičnim psihedeličnim delovanjem, v tretji skupini pa še dodatni dve. Na seznamu prevladujejo osnovni fenetilamini, ki jih je kar 19. Sledijo triptamini z osmimi predstavniki. Prisotni so še trije N-benzilfenetilamini in dva ergolina.* Opomba uredništva: Nekaj tednov po objavi tega prispevka je predsednik vlade to uredbo podpisal. Veljavna je od 9.4.2016 dalje.Grey, Alex 116357 002Kazenski zakonik v prvem odstavku 186. člena predvideva kazen do desetih let za vsakogar, ki »proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi«. Načini zakonite pridobitve nedovoljenih psihedeličnih učinkovin so torej skrajno omejeni.1 Prenos lastništva je očitno zakonit le v primeru licencirane ali brezplačne predaje, pa še ta druga možnost velja le za določen segment odraslih oseb, saj drugi odstavek regulira tudi to področje. Poleg tega, prvi odstavek 187. člena kriminalizira tudi brezplačno predajo, če je ta izvršena z napeljevanjem k zaužitju ali z omogočanjem zaužitja.2 A celo v primeru zakonite pridobitve, je potrebno nedovoljeno učinkovino nemudoma tako ali drugače porabiti, saj nelicencirana hramba ni dovoljena.Promet in uporabo neprepovedanih psihedelikov deloma omejujeta 183. in 184. člen zakonika, ki prepovedujeta promet biološko delujočih spojin in sredstev, ki so "škodljiva za zdravje ljudi", če so ta deklarirana kot živila, sredstva za osebno nego, ali zdravilna sredstva.3 Nobena od psihedeličnih gob in rastlin pri nas ni prepovedana kot takšna, vendar so na spisku prepovedanih snovi med drugim psilocibin, psilocin, N,N-dimetiltriptamin (DMT), 5-metoksi-N,N-dimetiltriptamin (5-MeO-DMT) in meskalin, ki so tipične učinkovine v psihedeličnih gobah in rastlinah (ni pa tam ergina, izoergina in N-(1-hidroksietil)ergina, ki se nahajajo v psihedeličnih vrstah slakov). Posledično obstaja nevarnost, da pravosodje kakršnokoli predelavo teh gob in rastlin presodi kot dejanje »proizvodnje drog«, vključno z najpreprostejšimi dejanji kot so sušenje ali konzerviranje, še posebej, če je bilo dejanje izvršeno v kontekstu priprave za prodajo. Gre torej za sivo območje, kjer je najpomembnejši element presoje namen obtoženca na eni strani in zlonamernost akterjev pravosodnega postopka na drugi strani. Če pa se katerekoli psihedelične gobe ali rastline prodajajo kot zdravilna sredstva, živila ali drugo namenjeno zaužitju, je kaznovanje lahko upravičeno po 183. ali 184. členu kazenskega zakonika.Ne glede na povedano, se je potrebno zavedati, da si lahko policija, tožilstvo in sodišča v sivih območjih zakonodaje vzamejo diskrecijsko pravico po svoje razlagati kaj je prepovedano in kaj zakonito. Kot bomo še videli v nadaljevanju, je zakonodaja s področja prohibicije drog polna takšnih pasti.Tabela: Izpisek psihedelikov iz »Seznama skupin prepovedanih drog.«

Uvrstitev Psihedelikia s »Seznama skupin prepovedanih drog« z dne 19.6.2014
Skupina I: rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini. 25C-NBOMe, 25I-NBOMe, 2C-E, 2C-I, 2C-T-2, 2C-T-7, 5-MeO-MiPT, AMT,b DET, DMT, DOB, DOET, DOM, DOC, N-OH-MDA,b,c LSD, LSZ, meskalin, MDA,b MMDA, psilocibin, psilocin, TMA-2, TMA,25B-NBOMe,d 2C-D, 2C-C, proskalin, 4-HO-MiPT, 5-MeO-DMT(25I-NBF),e (DMA)fOpombe: a) Izbrani so bili le klasični psihedeliki, ki so tu našteti z oznakami (imena bi bila predolga). Empatogeni, disociativi in drugi halucinogeni tu niso izpisani. b) AMT, N-OH-MDA in MDA imajo kombiniran mehanizem delovanja. Deloma tudi sproščajo serotonin, noradrenalin in dopamin iz predsinaps in so zato veliko manj varni od selektivnih psihedelikov. c) Bolj znana oznaka je MDOH. Gre za spojino, ki se v telesu domnevno hitro presnovi v MDA. d) Predlog prohibicije učinkovin od 25B-NBOMe do 25I-NBF je trenutno še v vladni obravnavi (januarja 2016). e) Za 25I-NBF se le domneva, da bi mogoče lahko bila psihedelik. Ni ravno jasno zakaj se je znašla v predlogu uredbe, saj ni niti jasno ali je sploh znatno psihoaktivna. Mogoče so jo prepovedali preprosto zato, ker so jo prodajali ponudniki, ki sicer prodajajo psihoaktivne učinkovine. f) DMA sicer ni psihedelik, je pa enostopenjski kemijski predhodnik nekaterih iz DOx skupine. Na spisek je verjetno bil dodan iz praktičnih razlogov, da ga ni potrebno nadzorovati kot »intermediat«.
Skupina III: rastline in substance, ki so srednje nevarne zaradi posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini. AL, 2C-BOpomba: Uvrščena sta v podskupino c.1.0 »Stimulansi in anorektiki«, kar je očitna napaka.

 Na koncu eksplicitnega spiska učinkovin je dodana še splošna in zelo dvoumna izjava: »Na seznamu so tudi izomere navedenih učinkovin, če so take izomere mogoče za posamezno kemijsko zgradbo in če niso posebej izvzete.« Izraz »izomer« brez prilastka skupaj uvršča vse spojine, ki imajo enako empirično formulo (to je vrsta in število atomov, ki so združeni v molekulo). Takšna splošna definicija gotovo nima smisla, saj bi to pomenilo, da je seznam dolg na tisoče spojin, ki niso niti psihoaktivne in od katerih so mnoge gotovo vseprisotne, komercialne, ali celo zdravilne učinkovine. Ta izjava je zato najverjetneje posledica nevednosti ali pa je namenjena zamegljevanju in ustvarjanju sivih zakonskih območij, ki pridejo prav v primeru, da se pravosodje odloči zakon zlorabiti. Dvoumnost je še toliko večja, ker so že sicer ob posameznih vnosih na seznamu ponekod naštete specifične izomere kot dodatno prepovedane (na primer, poleg tetrahidrokanabinola, so prepovedane tudi nekatere položajne izomere in stereoizomere).Praktična posledica te dvoumnosti je nejasnost glede prepovedanosti nekaterih psihedelikov, ki so takšne ali drugačne izomere tistih na spisku. Na primer, ker sta na spisku TMA in TMA-2, lahko to pomeni, da so tudi vse njune položajne izomere prepovedane, vključno s tistimi, ki nimajo potenciala za rekreativno uporabo. Po podobni razlagi je, kot izomer TMA, lahko prepovedan tudi eskalin. Takih primerov bi lahko našteli še veliko.Prepovedani so tudi estri in etri vseh učinkovin na spisku. Razen psilocina, ostali psihedeliki s seznama niso alkoholi ali fenoli, tako da nimajo ustreznih estrskih in etrskih različic. Med prepovedane psihedelike se torej lahko šteje tudi estre psilocina, na primer O-acetilpsilocin, ki sicer ni eksplicitno omenjen na seznamu. Enako velja tudi za etre psilocina, na primer 4-metoksi-N,N-dimetiltriptamin.Zanimiva anomalija je uvrstitev skoraj vseh psihedelikov v Skupino I, kljub temu, da ne ustrezajo definiciji razvrstitve. Ta skupina naj bi bila namreč namenjena snovem, ki so »zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba.« Glede na to, da psihedeliki zaradi svojih inherentnih farmakoloških lastnosti ne morejo povzročati odvisnosti in da je njihova zloraba ob primerni obveščenosti precej težko izvedljiva, uvrstitev skupaj z narkotiki kot je heroin in močnimi poživili kot je metilamfetamin, nima razumne podlage.4 Zaradi izjemno obširne znanstvene literature o uspešni poskusni rabi LSD-ja, psilocibina in meskalina v terapevtske namene, je dolžnost zakonodajalca, da omogoča nadaljnjo medicinsko raziskovanje in uporabo. Ob nezadržnem prepovedovanju bi morala oblast psihedelike kvečjemu razvrstiti v Skupino III (»...se lahko uporabljajo v medicini«). Tako pa je zaradi pomanjkanja kompetenc ustreznih organov oblasti, Skupina I postala neke vrste odlagališče za vse nove prepovedane droge, ne glede na njihovo delovanje in tveganja.5Tudi sicer je že na prvi pogled jasno, da je seznam sestavljen dokaj nepremišljeno, saj velik del teh učinkovin ni bil in še vedno ni prisoten na slovenskem črnem trgu, ali pa je prisotnost popolnoma zanemarljiva. Seznam se namreč ne sestavlja več toliko na osnovi premišljene politike preprečevanja zdravstvenih tveganj, kot vse bolj na osnovi pavšalnih političnih odločitev. Republika Slovenija tako pogosto na spisek dodaja učinkovine po priporočilih Evropske komisije, oziroma njenih agencij, četudi za to ni razumnega razloga in četudi so priporočila pripravljena brez resne strokovne ocene tveganj, ki je sicer nujna, ko priporočila pridejo s strani Združenih narodov.6Posledica političnosti oziroma oblastne objestnosti pri uvrščanju na seznam je to, da zakonsko stanje ne pove popolnoma nič o tem kakšna tveganja dejansko predstavlja uporaba posameznega prepovedanega oziroma neprepovedanega psihedelika. Za kaj takšnega je vedno najbolj smiselno samostojno preveriti znanstveno literaturo in poročila izkušenih uporabnikov.V najnovejšem predlogu prohibicijske uredbe iz januarja leta 2016 na prepoved čaka 6 psihedelikov. V obrazložitvi je dodana kar pavšalna ocena tveganja narejena za celoten spisek skoraj petdesetih novih substanc. Med temi so tudi farmakološko tako zelo različne učinkovine, da je kakršnakoli skupinska ocena tveganja lahko le rezultat političnega cinizma. Povrh vsega je ta ocena le malenkost posodobljena različica iz predhodnih uredb, tako rekoč copy-paste delo. Največji vir tveganja, to je pomanjkanje zanesljivih podatkov o učinkovinah in njihovi varni uporabi, se sploh omenja ne. Manjkajo celo analize posledic uvrstitve med prepovedane droge, kljub temu, da dolgoletne izkušnje dokazujejo, da so posledice pogosto ravno povečana tveganja za uporabnike in priložnost za organiziran kriminal. Še posebej pri psihedelikih, uvrščanja med »droge« znatno povečajo tveganja, saj je iz pregleda kliničnih obravnav nesreč, napadov tesnobe in samomorilnosti, ter fizioloških zastrupitev z njimi, kmalu jasno, da do teh dogodkov skoraj izključno prihaja, ko uporabniki poskušajo psihedelike uporabljati na enak način kot droge (z vsem kulturnim kontekstom vred). Na tak način uvrščanje psihedelikov med droge postaja samouresničujoča se prerokba.7Pod pogojem zaužitja na lastno odgovornost, kljub vsemu obstajajo številni neprepovedani psihedeliki s katerimi je možno psihedelično izkušnjo doživeti domnevno brez kršenja eksplicitne kazenske zakonodaje, a zahtevajo nekoliko pazljivosti zaradi sivega območja izomerizma. Nekateri so tudi zdravstveno znatno bolj tvegani kot drugi, predvsem nekateri psihedeliki, ki imajo vazokonstrikcijski učinek in je zato potrebna veliko večja previdnost pri odmerjanju. Psihedelične vrste slakov se lahko prosto goji in se jih na lastno odgovornost uporablja na sebi. Le redke psihedelike je možno kupiti na reguliranem trgu kemijskih spojin, kjer je nekaj psihedelikov dostopnih le za raziskovalne inštitucije (npr. DOI, a po zelo visoki ceni). Velika večina jih je komercialno dostopnih le preko nekakšnega sivega trga (pogosto so cinično poimenovani kot »research chemicals«). Danes se večino tako prepovedanih kot neprepovedanih psihedelikov proizvede v Ljudski republiki Kitajski, samoiniciativno ali po dogovoru s trgovci iz Zahoda, običajno v laboratorijih za naročene sinteze.8 Ni nujno, da imajo naročniki resne zahteve glede kvalitete in varnosti, saj uradno svojih proizvodov ne smejo prodajati kot namenjene humani uporabi, ker takšno uporabo prepovedujejo zakonodaje in nadzorujejo agencije za zdravila. Poleg tega, se je leta 2015 tudi kitajska oblast lotila prepovedi številnih učinkovin, sicer pretežno kanabinoidov in poživil, a tudi nekaj psihedelikov.Gre torej za popolnoma nereguliran sivi trg z visokim tveganjem. Takšno stanje ne zagotavlja, da gre za spojine pripravljene z vsemi strogimi zahtevami kvalitete in nadzora, ki so v veljavi pri proizvodnji zdravilnih učinkovin (zahteve po tkim. good manufacturing practice oz. GMP). Prav nasprotno, v večini primerov kupec dobi snov za katero brez dodatnih analiz ne more prav nič zagotovo vedeti. Lahko gre za izdelek slabe kvalitete z nevarnimi nečistočami ali prenizke vsebnosti, v najhujšem primeru pa celo za kaj popolnoma drugega od deklariranega. V primeru tovrstnih nakupov je izjemno priporočljivo preveriti kupljen izdelek vsaj s tržno dostopnimi barvnimi reagenti in z meritvijo tališča, a niti tovrstna previdnost ni zares dovolj za namene identifikacije in določitve čistosti.Trenutno je s strani Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) za humano medicinsko uporabo odobren le en psihedelik, ergometrin (drugo ime je ergonovin). Ta se sicer predpisuje izključno za fiziološke namene. Kemijsko gre za N-((S)-1-hidroksipropan-2-il)lizergamid in je strukturni sorodnik LSD-ja in ergina. To je torej edini registriran psihedelik proizveden po GMP standardih, ki ga je z zdravniško odobritvijo možno namerno zaužiti s spoštovanjem vse zakonodaje in medicinske regulative hkrati. Psihedelične učinke ima pri odmerkih večjih od 1 mg, kar je nekajkrat več od običajnih predpisanih odmerkov. Kot zanimivost dodajmo, da JAZMP odobrava uporabo številnih nepsihedeličnih halucinogenov iz skupin delirantov (antiholinergiki in antihistaminiki) ali disociativov (antagonisti NMDA receptorjev), ki pa so žal večinoma preveč nevarni in škodljivi za enteogeno uporabo.Dodatne vsebine:O tem kaj je z izrazom psihedeliki in psihedelično stanje mišljeno v tem prispevku si preberite v Pogostih vprašanjih. Pojasnilo za nekatere druge neznane izraze lahko najdete v Slovarju psihedeličnih izrazov. Nekaj malega o zgodovinskem razvoju družbenih odnosov do psihedelikov si lahko preberete v Zgodovini psihedelikov. O prisotnosti psihedeličnih gob pri nas smo že pisali v Psihedelične gobe v Sloveniji. O tem kako varno in odgovorno uporabljati psihedelike, si preberite na povezavah s strani Odgovorna uporaba, Literatura, sicer pa bomo o tem še pisali.Opombe:

1. Nobeno mnenje o zakonodaji v tem prispevku ni merodajno. Gre le za mnenja, ki niso bila pravniško recenzirana. O tveganjih in posledicah vaših lastnih dejanj se raje posvetujte z vašim pravnim zastopnikom.

2. Člen 186. obravnava promet s prepovedanimi drogami ali nedovoljenimi snovmi, se pravi spremembe lastništva, ki vključujejo "spreminjanje vrednosti blaga, storitev v denar in obratno" (iz definicije "prometa" po SSKJ). Od brezplačne predaje kriminalizira le dajanje mladoletnikom in določenim ogroženim družbenim skupinam. Člen 187. pa kriminalizira tudi brezplačno predajo ob sočasnem napeljevanju ali omogočanju uporabe prepovedanih drog. Nobeden člen sicer ne kriminalizira dobronamernega darila med odraslimi osebami z ustreznim navodilom, da ne gre za snov namenjeno za uporabo na človeku. Ker pa je že sama hramba nezakonita, ta možnost izmenjave lastništva nima prave večje vrednosti.

3. Relevantnost členov 183. in 184. je težko oceniti, saj se v praksi uporabljajo precej drugače kot je zakon napisan. Po dobesedni razlagi teh dveh členov bi namreč bila, na primer, prepovedana tudi prodaja alkoholnih pijač, pa vemo da temu ni tako. Še več, člen 183. je napisan tako nerodno, da ob dobesedni razlagi sploh ne omogoča licencirano prodajo zdravil (pa vemo, da jih lahko kupujemo v lekarnah). Kot predmet zakona namreč obravnava "zdravila ali druga sredstva za zdravljenje, ki so škodljiva za zdravje," kar pa je nesmisel, saj drugačna skorajda ne obstajajo (praktično vsa sredstva, ki so zares učinkovita za zdravljenje, so bioaktivna in torej pri določenih pogojih škodljiva za zdravje).

4Populacijske študije celo nakazujejo zdravstveno koristnost uporabe psihedelikov. Kljub nenadzorovani uporabi, je pri uporabnikih psihedelikov opaziti izboljšano duševno zdravje v primerjavi z uporabniki običajnih drog (P. S. Hendricks et al., J. Psychopharmacol., 2015, 29, 280-288 in T. S. Krebs , P-Ø. Johansen, PLoS ONE, 2013, 8, e63972). Od vseh psihoaktivnih snovi, internetni anketiranci poročajo, da imajo zdaleč največ zdravstvenih koristi in najmanj škodljivih posledic prav od psihedelikov (R. L. Carhart-Harris in D. J. Nutt, J. Subst. Use, 2010, 15, 283–300).

5. Neustrezno razvrščanje kaže na neresnost in nekonsistentnost prohibicijske politike, ki ima lahko zelo škodljive posledice za ljudi in njihove osnovne pravice. Glej članek: D. Nolimal, »Razpokan mednarodni nadzor,« Delo, 10.3.2015« in »Kako spremeniti politiko do konoplje,« Delo, 23.6.2014.

6. A tudi organi Združenih narodov zadolženi za prohibicijo drog, delujejo predvsem politično. Glej članek: D. Nolimal, »Prelomni trenutek za droge«, Mladina, 6.3.2015.

7. Tudi v medijih psihedelike pogosto obravnavajo kot nekakšne droge in s tem reproducirajo napačne podatke vladnih agencij ter dajejo vtis, da jih je zlahka možno uporabljati rekreativno, torej za zabavo (kot poživila), za tolažbo (kot narkotike), ali kot sredstvo socializacije (kot alkohol). Ko lahkoverni rekreativni uporabniki drog nasedejo na tako propagando, ki jo ulična kultura še toliko bolj karikira, se zlahka zgodijo zapleti, ki so jih potem ravno tej isti mediji polni. Politika, ki je do takšnega dezinformiranja pripeljala, pa te dogodke lahko zlorabi kot argument v prid prohibiciji psihedelikov. Tako recimo uporabniki klasičnega empatogena MDMA včasih nasedejo na zgodbe, da jim lahko tudi psihedeliki omogočijo podobne učinke. Na koncu seveda ugotovijo, da psihedelično stanje na takšni množični zabavi, kjer bi se sicer počutili odlično na MDMA-ju, ni niti približno tisto kar so si želeli. V skrajnem primeru se take zgodbe lahko končajo zelo slabo. Poleg resnih predoziranj z neznanimi snovmi, so znani tudi primeri (poskusov) samomora ali drugih nesreč zaradi napadov tesnobe ob nepričakovanem in neželenem izletu v psihedelično stanje. Mediji bi morali predvsem pojasnjevati, da so psihedeliki izvenmedicinsko uporabni za samospoznavanje in kot taki zahtevajo temeljito pripravo, vodenje in varno okolje. Prispevki o njihovi terapevtski uporabnosti so sicer velik korak v pravo smer (npr. »Duševno zdravje: psihedeliki se vračajo« ali »Na drugi strani zavesti«), a po drugi strani se s tem lahko tudi ustvarja monopolističen odnos, češ da jih je upravičeno uporabljati le v medicinskem okolju.

8. Nekaj medijskih reportaž o proizvodnji drog v Kitajski: 'Our purity is above 99%': the Chinese labs churning out legal highs for the west, Rise in legal highs is fuelled by drug prohibition, Travels in the New Psychedelic Bazaar, Visiting the Factories in China Where Synthetic Marijuana Gets Made.

 Naslovna slika: Alex Gray, Song of Vajra being

Previous
Previous

Zapuščina iskalca resnice

Next
Next

Psihedelični podcasti (podcasts)