Psihedelične gobe v Sloveniji (Psilocybe Semilanceata)

Tudi pri nas jeseni rastejo gobe vrste Psilocybe Semilanceata!
(Zašiljena Gologlavka, angleško Liberty Cap)

DSC_0087

Semilanceata je verjetno najbolj razširjena ‘magična’ goba na svetu. Pravijo tudi, da po vsebnosti psihoaktivnih snovi spada med najmočnejše. Za neizkušenega gobarja ali gobarko je lahko semilanceata izziv (glej test tukaj), vendar lahko opremljeni z nekaj znanja kmalu z dovolj veliko gotovostjo prepoznate primerke, ki jih srečamo na sprehodu v naravi.

 

Kje raste?
Pogosta je v hladnejših podnebjih severne poloble. V Italiji so jo opazili celo na nadmorski višini 4000 metrov! Raste zunaj gozda. Pri nas jo lahko opazimo na visokogorskih (lahko že več let opuščenih opuščenih) pašnikih, vendar ne na kravjekih, kot nekatere druge gobe istega rodu, temveč ob šopih trave. P. Semilanceata se namreč prehranjuje z odmrlimi travnimi koreninami.

 

Kdaj raste?
Od prvih hladnih in deževnih jesenskih dni do zmrzali.

 

Pred opisom zunanjih značilnosti te zanimive gobe nekaj slik:


KAKO JO PREPOZNAM?

Najprej opozorilo: Kako P. Semilanceata izgleda, je zelo odvisno od njenega okolja. Če jo želite identificirati na sprehodu nekje v tujini, je posvet z lokalnim poznavalcem nujen.

Ker je klobuk te gobe najboljše orodje za njeno pravilno prepoznavo, mu je treba nameniti največ pozornosti.

Ime Zašiljena prihaja iz ozko podolgovate in zgoraj topo zašiljene oblike klobučka, ki je koničast do suličast (semi-lanceata pomeni pol-suličasta). Zvoncu oz. zvončku podobna oblika z “bradavičko” na vrhu je res značilna in se jo hitro opazi. Goba je med manjšimi, saj je njen klobuk širok le 1-2 cm, visok pa 1.2-1.8 cm. Klobuk je pri robu pogosto rahlo zavihan navznoter, proti “steblu” oz. betu, ter je pri starejših gobah temnejše barve.

Na www.gobe.si opisujejo klobuk kot “trajno koničast do ozko zvončast, zgoraj s topo konico, v vlagi sluzast, rahlo vzdolžno nazobčan, olivno rumeno rjav, včasih z zelenkastimi pegicami, s tankim mesom”. V naravi pa barvo klobuka od podobnih gob najlaže ločimo po tem, da se  barva klobuka semilanceat zdi rahlo  pozlačena, torej gre za lep, topel odtenek rjave. Odtenek rjave barve klobuka je pri drugh gobah, ki jih najdemo ob istem času v istem okolju,  hladnejši, ne tako lep. Žal je ta ‘pozlatitev’ opazna le pri primerkih, ki v sebi trenutno nimajo preveč vode in je njihov klobuk na zgornji strani suh. Pomembno se je zavedati, da je goba namreč zelo higrofana (ang. hygrophanous), kar pomeni, da sta tako ton barve, kot enakomernost obarvanosti, odvisni od trenutne količine vode v gobi.

Pomembna za prepoznavo je tudi trosovnica, oziroma spodnja stran klobuka (ang. Lamellae ali Gills):
Lističi so pritrjeni v vrhu klobuka, torej potekajo od roba klobuka NAVZGOR proti konici, NE vodoravno, torej ne po najkrajši razdalji do stebla ampak pod klobukom navzgor. Povedano drugače, prerez klobuka mora spominjati bolj na pol-oprt dežnik, kot na trikotnik. Barva lističev trosovnice je sprva bledo rjava, s starostjo barva temni do zelo temno rjave, skoraj črne.

Zadnja potrditev, da imamo pred seboj res klobuk zašiljene gologlavke je tanka, želatinasta, prozorna membrana na zgornji strani. Pri vlažni gobi je lepo vidna, če opazovalec nežno razpara klobuk.

Bet (steblo):
Bet je glede na majhnost klobuka zelo ozek (0,1-0,3 cm) in dolg (5-10 cm).
Pogosto je neraven, spodaj le rahlo razširjen. v spodnjem delu bel (lahko tudi nežno modro-zelen), drugje kremnato-rjave barve.

Pomodritev:
Če gobo poškodujemo, pomodri. Starejši primerki lahko na dnu beta postanejo zelenkasto-modrikasti tudi brez poškodbe.

 

 

 

Viri:
http://www.gobe.si/Gobe/PsilocybeSemilanceata
http://www.shroomery.org/12510/Psilocybe-semilanceata
https://en.wikipedia.org/wiki/Psilocybe_semilanceata
http://entheology.com/plants/psilocybe-semilanceata-liberty-cap/
http://www.mushroomjohn.org/psilocybesemilanceata1.htm

admin

5 Comments

  1. Jaz jih že nekaj let nabiram in našel sem njene domove v bližini Krima.
    1. novembra grem znova na pohod. če še kakšnega poznavlca zanima – se lahko pridruži.

  2. Potreboval bi še eno pomoč.

    To gobo zadnji mesec pogosto srečujem, a je ne morem natančno ident. Preveč podobnosti ima z različnimi gobami. A jo morda kdo prepozna…?

    http://pho.to/9ohzI

    Hvala

  3. Slosmack,
    gobo s tvoje slike sem že večkrat videl po travnikih jeseni in se tudi sam spraševal o tem katere vrste je. Mislim, da gre za vrsto iz rodu Conocybe (slo. “stožke”), mogoče Conocybe subpubescens (http://www.gobe.si/Gobe/ConocybeSubpubescens). Nekatere Conocybe sicer vsebujejo psilocibin, na primer vrste C. cyanopus, C. kuehneriana, C. siligineoides in C. smithii (za cel spisek in ostale glej: http://www.magic-mushrooms.net/World_Wide_Distribution_of_Magic_Mushrooms.pdf). Jaz sem tisto s tvoje slike preizkusil, dva komada, pa ni bilo zaznati nobene mejne aktivnosti.

    Ostale psilocibin vsebujoče gobe, ki naj bi se (občasno) pojavljale tudi v Sloveniji so:
    – modrobetna gologlavka (Psilocybe caerúlipes),
    – modreča gologlavka (Psilocybe cyanéscens),
    – gnojeva gologlavka (Psilocybe merdaria),
    – modrikasti govnar (Panaeolus cyanescens),
    – šiljasti govnar (Panaeolus acuminatus),
    – pisani govnar (Panaeolus papilionaceus),
    – košenična govnarka (Panaeolina foenisecii),
    – vrbova ščitovka (Pluteus salicinus),
    pa še nekaj drugih.

  4. Hvala za ID.

    Determinirana bi naj bila kot pepelasta čeladica (Mycena cinerella). In seveda na mojo žalost ne spada med željene gobe. Zdaj jih bom v miru pustil, da se nastavljajo sončku ali hladni jesenski meglici.

Comments are closed.